VSRS sklep VIII DoR 37/2015

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali mora sodišče omogočiti delodajalcu dokazovanje, da je delavcem prejemke iz delovnega razmerja (oziroma del teh prejemkov) izplačal v gotovini.

1Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo toženca in potrdilo izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje, s katero je bilo tožnici prisojeno 1.366,32 EUR iz naslova prejemkov iz delovnega razmerja (plače in regres za letni dopust), s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi, vključno s plačilom davkov in prispevkov. Ugotovilo je, da toženec ni poravnal vseh obveznosti do tožnice, ki je v njegovem lokalu delala kot natakarica, saj ji je, izhajajoč iz plačilnih list, plačo obračunaval v nižjih zneskih, kot je bila dogovorjena s pogodbo o zaposlitvi, trditve, da ji je več, kot izhaja iz plačilni list, izplačal na roke, pa ni dokazal.

2V pravočasnem predlogu za dopustitev revizije toženec navaja, da sodišče ni zaslišalo tožnice in treh prič, ki bi jih moralo, glede na to, da sta zaslišani priči J. P. in R. V. potrdili, da je tožnica prejela v kuverti denar, le da ne vesta, v kakšnem znesku. Toženec je torej tožnici razliko v plači plačal v gotovini, tožnica pa ni dokazala, da to ni res. Zato bi moralo sodišče odločiti po pravilu o dokaznem bremenu. Ni tudi pojasnilo, zakaj zaslišanima pričama ni verjelo. Zastavlja tri vprašanja:

- ali je treba delodajalcu glede na materialno dokazno breme dopustiti, da s pričami dokazuje zatrjevanja, da je bilo delavcu plačilo za delo plačano v gotovini in na roke, čeprav bi jo moral v skladu z zakonodajo nakazovati na TRR in obračunati davke in prispevke ter za to predložiti ustrezna dokazila,

- ali je dopustno na podlagi pravila o dokaznem bremenu odločati, še preden sodišče izvede vse predlagane dokaze, ki bi dokazno breme, v kolikor bi se izvedli, lahko prevalili oziroma bi bilo na njihovi podlagi kakšno dejstvo z gotovostjo ugotoviti,

- ali je dopustno ugoditi tožbenemu zahtevku na podlagi pravila o dokaznem bremenu, ki je na toženi stranki, zgolj na podlagi zaslišanja tožene stranke in z njene strani predlaganih dokazov, ki so ji v korist, če tožeča stranka razen navedb v tožbi ne ponudi nikakršnega dokaza, niti z lastnim zaslišanjem.

3Predlog je utemeljen.

4Sodišče po prvem odstavku 367a. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Ur. l. RS št. 26/99 in nadaljnji) dopusti revizijo, če je od odločitve vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča; če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če sodna praksa višjih sodišč ni enotna; ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa vrhovnega sodišča ni enotna. Po četrtem odstavku 367b. člena ZPP mora stranka v predlogu za dopustitev revizije, če uveljavlja kršitev postopka, le to opisati natančno in konkretno, in v skladu s prvim odstavkom 367a. člena ZPP navesti okoliščine, ki kažejo na pomembnost vprašanja za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse.

5V skladu s četrtim odstavkom 367b člena ZPP je Vrhovno sodišče glede vprašanja, razvidnega iz izreka sklepa, revizijo dopustilo.