UPRS sodba I U 1987/2014

I. Tožba se zavrne.
II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Z izpodbijano odločbo je organ za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju BPP) Okrožnega sodišča v Ljubljani odločil, da je dolžan tožnik povrniti sredstva, izplačana iz naslova BPP na podlagi odločbe Okrožnega sodišča v Ljubljani Bpp 982/2005 z dne 24. 7. 2006 v višini 2.733,96 EUR v tam navedenem roku in na tam navedeni račun. V obrazložitvi navaja, da je bil postopek, za katerega je bila odobrena BPP, pravnomočno končan 9. 5. 2007 s sodbo in sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani P 1666/2003-III z dne 11. 4. 2006, ki sta postala pravnomočna 9. 5. 2007 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 4999/2006 z dne 9. 5. 2007. Po pozivu organa za BPP je tožnik sporočil, da je na podlagi navedene izvršljive sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani 11. 4. 2006 vložil predlog za izvršbo, ki se je vodil pred Okrajnim sodiščem v Trbovljah pod opr. št. In 105/2007, ki se je pridružila izvršilni zadevi In 159/2006 upnikov A.A. in B.B.. Po vpogledu v izvršilni spis zadeve In 159/2006 Okrajnega sodišča v Trbovljah je organ za BPP ugotovil, da je bil 18. 11. 2011 izdan odpravek sodne poravnave, iz katerega je razvidno, da se je C.C. zavezal do 8. 12. 2010 na račun upnika – tožnika nakazati znesek v višini 54.000,00 EUR ter da bodo s plačilom kupnine za 1/2 parcel, navedenih v odpravku sodne poravnave in nakazilom zneska 54.000,00 EUR med strankama poravnane vse medsebojne obveznosti, nastale do 9. 11. 2010. Citira določbo prvega odstavka 48. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) in ugotavlja, da je tožnik kot upravičenec do BPP uspel v postopku in pridobil premoženje višje vrednosti, kot znaša skupna vrednost izplačila iz sredstev za BPP, zato je dolžan povrniti celotni znesek, ki je bil za nudenje BPP izplačan.

Tožnik v tožbi navaja, da je šlo v tej zadevi za odobritev BPP v pravdnem postopku po odškodninski tožbi zoper D.D., ki se je pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani vodila pod opr. št. P 1666/2003-III. Na podlagi navedene sodbe je tožnik predlagal izvršbo, ki jo je Okrajno sodišče v Trbovljah dovolilo s sklepom In 105/2007. Okrajno sodišče je to izvršilno zadevo združilo z zadevo In 159/2006 in ju vodilo pod opr. št. In 159/2006. Zastavno pravico na solastninskem deležu dolžnikovih nepremičnin sta najprej pridobila A.A. in B.B., za njima pa tožnik. Med izvršilnim postopkom je dolžnik D.D. umrl, zato se je izvršba nadaljevala proti njegovima pravnima naslednikoma. Po odredbi sodišča je bila razpisana dražba nepremičnin (solastninskega deleža 1/2), vendar posebej kmetijskih parcel in posebej stanovanjske hiše na parceli št. 27.S. Kmetijska zemljišča je na prvi javni dražbi po ocenjeni vrednosti kupil C.C. kot solastnik in predkupni upravičenec. Na stavbi parc. št. 27.S C.C. ni imel predkupne pravice, dražiteljev, ki bi vplačali varščino, pa ni bilo. C.C. je upnikom ponudil poravnavo, da jim izplača ocenjeno vrednost dolžnikovega solastninskega deleža na tej nepremičnini, s čimer so upniki soglašali. Zato so 9. 11. 2010 na naroku po opravljeni prvi dražbi o prodaji kmetijskih parcel sklenili sodno poravnavo, na podlagi katere je C.C. plačal za parcelo 27.S dogovorjenih 54.000 EUR z nakazilom na bančni račun tožnika. Bančni račun tožnika pa je bil dan na razpolago zgolj tehnično na podlagi sporazuma upnikov, ki so družinsko povezani. Kajti na podlagi vrstnega reda pridobljenih zastavnih pravic in na podlagi določil 197. do 201. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) sta bili delno in sorazmerno poplačani le terjatvi A.A. in B.B., terjatev tožnika pa je bila v celoti nepoplačana, kar izhaja iz izreka sklepa Okrajnega sodišča v Trbovljah In 159/2006 z dne 24. 3. 2011. Tožnik torej ni prejel nobene odškodnine. Iz tega sledi, da tožnik ni dolžan vrniti zneskov iz odobrene BPP, ker iz naslova omenjenih sodnih postopkov, za katere je bila BPP odobrena, ni pridobil nobene premoženjske vrednosti. Poleg tega je razpravljajoči sodnik na vprašanje A.A. na dražbenem naroku 9. 11. 2010 pred sklenitvijo sodne poravnave odgovoril, da ne bo potrebno ničesar vračati. Tako je tožnik prepričan, da je potrebno upoštevati, da premoženja ni pridobil. Na to dejstvo je tožnik opozoril službo za BPP že v odgovoru na poziv. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne istemu organu v ponovno odločanje, toženki pa naloži povrnitev njegovih stroškov postopka.

Toženka je sodišču posredovala upravni spis zadeve, na tožbo pa ni odgovorila.

Sodišče je postopek v zvezi s tožbo, ki sta jo dne 20. 11. 2014 vložila tožnik in A.A. zoper toženko Republiko Slovenijo, ki jo zastopa Okrožno sodišče v Ljubljani, zoper odločbi Bpp 982/2005 in Bpp 941/2007, obe z dne 9. 10. 2014, na podlagi določbe prvega odstavka 42. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) razdružilo, tako da obravnava ločeno predmetno tožbo tožnika zoper odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani Bpp 982/2005 pod opr. št. I U 1987/2014, tožbo A.A. in E.E. zoper odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani Bpp 941/2014 pa pod opr. št. I U 1850/2014. Za razdružitev postopkov se je sodišče odločilo, ker sta izpodbijani dve upravni odločbi, ki se v celoti ne nanašata na enako dejansko stanje, poleg tega pa je v zadevi, ki jo sedaj sodišče vodi pod opr. št. I U 1987/2014, tožnik le E.E., v zadevi, ki jo sodišče vodi pod opr. št. 1850/2014, pa sta tožnika E.E. in A.A.. V zvezi z razdružitvijo zadeve pa sodišče tožniku še pojasnjuje, da mu s tem ni nastala nobena taksna obveznost.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je sporno vračilo sredstev, ki so bila tožniku izplačana iz naslova BPP na podlagi odločbe Okrožnega sodišča v Ljubljani Bpp 982/2005 z dne 24. 7. 2006. Ni pa spora o višini izplačil iz naslova odobrene BPP po tej odločbi, in sicer gre za znesek 2.733,96 EUR, saj tožnik temu ne ugovarja.

Prvi odstavek 48. člena ZBPP določa, da če je upravičenec do BPP delno ali v celoti uspel v postopku in je na podlagi pravnomočne odločbe sodišča ali na podlagi izvensodne ali sodne poravnave pridobil premoženje oziroma dohodke, je dolžan povrniti Republiki Sloveniji razliko med stroški, ki so bili dejansko plačani iz naslova BPP, in zneskom, ki ga je povrnila nasprotna stranka iz naslova stroškov postopka, oziroma tistim zneskom, ki ga je Republika Slovenija izterjala od nasprotne stranke v skladu s 46. členom tega zakona.

Po vpogledu v upravni spis zadeve sodišče ugotavlja, da je bila tožniku BPP v predmetni zadevi odobrena za pravno svetovanje in zastopanje v postopku pred sodiščem na prvi stopnji, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani pod opr. št. P 1666/2003-III zaradi plačila ter kot oprostitev plačila stroškov postopka. Ta postopek, za katerega je bila odobrena BPP, se je pravnomočno končal 9. 5. 2007 s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani P 1666/2003-III z dne 11. 4. 2006, v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 4999/2006 z dne 9. 5. 2007, kar med strankama niti ni sporno, saj tožnik tej ugotovitvi organa za BPP ne oporeka. Na podlagi navedene pravnomočne sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani je tožnik 11. 4. 2006 vložil predlog za izvršbo, ki ga je Okrajno sodišče v Trbovljah združilo z izvršilno zadevo upnikov A.A. in B.B. In 159/2006, v katerem je bila 9. 11. 2010 sklenjena sodna poravnava, kar vse med strankama prav tako ni sporno. Dalje sodišče iz vpogleda v upravni spis zadeve in v priloge, ki jih je sodišču predložil tožnik, ugotavlja, da iz sklepa Okrajnega sodišča v Trbovljah In 159/2006 z dne 24. 3. 2011, ki je postal pravnomočen 20. 4. 2011, pod točko 4 izreka izhaja, da se iz ostanka kupnine 51.204,11 EUR poplačata terjatvi upnikov A.A. in B.B., in sicer vsaka terjatev do 44,6629 %: terjatev A.A. tako do višine 26.715,19 EUR, terjatev B.B. pa do višine 24.488,92 EUR. V presežku obe terjatvi ostaneta nepoplačani, kot ostane v celoti nepoplačana terjatev tožnika. Iz odpravka sodne poravnave In 159/2006 z dne 18. 11. 2011 pa izhaja, da se je C.C. zavezal do 8. 12. 2010 na račun tožnika nakazati znesek 54.000 EUR (1. točka odpravka sodne poravnave). V 2. točki odpravka te sodne poravnave pa je določeno, da bodo s plačilom kupnine za 1/2 tam navedenih parcelnih številk in nakazilom zneska 54.000 EUR med strankama (stranke te izvršilne zadeve so: upniki tožnik ter A.A. in B.B. ter dolžnika E.E. in C.C.) poravnane vse medsebojne obveznosti, nastale do 9. 11. 2010. Navedeno je tudi, da s trenutkom, ko bosta oba zneska nakazana na ustrezna računa (54.000 EUR na račun tožnika, 53.913,13 EUR pa na račun sodišča, upniki (tožnik ter A.A. in B.B.) umikajo predlog za izvršbo v zadevah Okrajnega sodišča v Trbovljah I 219/2008 in I 289/2008, v istem trenutku pa se dolžnika odpovedujeta uveljavljanju terjatve iz pravnomočne sodbe Okrajnega sodišča v Trbovljah P 352/2006. V 4. točki odpravka te sodne poravnave je navedeno, da je upnik 23. 3. 2011 sporočil sodišču, da je dolžnik obveznost izpolnil.

Glede na tožbene ugovore sodišče odgovarja, da bi iz sklepa Okrajnega sodišča v Trbovljah In 159/2006 z dne 24. 3. 2011 sicer res izhajalo, da terjatev tožnika ostane v celoti nepoplačana, kot to navaja tožnik v tožbi. Vendar pa iz zgoraj navedenega odpravka sodne poravnave In 159/2006 z dne 18. 11. 2011, v kateri so bili udeleženi tako tožnik kot A.A. in B.B. kot upniki, izhaja, da bodo z nakazilom obeh zneskov, nakazanih na ustrezna računa, med strankama (upniki in dolžnikoma) poravnane vse medsebojne obveznosti, nastale do 9. 11. 2010. To pa pomeni, da je poravnana tudi obveznost dolžnikov E.E. in C.C. do tožnika. Ob tem da je bil nesporno, kot je navedel že organ v izpodbijani odločbi, tako znesek 54.000 EUR, kot ostanek kupnine iz izkupička javne dražbe, nakazan na tožnikov transakcijski račun. Pa tudi iz podatkov, ki jih je organ za BPP pridobil pri A. d.d., Ljubljana in ki prav tako med strankama niso sporni, saj jim tožnik ne oporeka, je razvidno, da je tožnik 7. 12. 2010 na svoj transakcijski račun prejel znesek v višini 52.985 EUR, ki ga je nakazal C.C., kot se je ta zavezal v sodni poravnavi z dne 9. 11. 2010 ter da je na podlagi sodne poravnave In 159/2006 na svoj transakcijski račun prejel tudi zneske v višini 1.015 EUR dne 2. 2. 2011, 7. 6. 2011 pa še zneske 741,35 EUR, 24.412,99 EUR, 317,59 EUR, 656,95 EUR in 26.727,13 EUR. Glede na vse navedeno tako sodišče zavrača tožbena ugovora, da tožnik ni prejel nobene odškodnine ter da je svoj bančni račun za nakazila dal na razpolago zgolj tehnično. Sodišče pa kot neupoštevno zavrača tudi tožbeno navedbo, da je razpravljajoči sodnik A.A. na dražbenem naroku 9. 11. 2010 pred sklenitvijo sodne poravnave odgovoril, da ne bo potrebno ničesar vračati, saj na odločitev v zadevi ne more vplivati.

Glede na takšno dejansko stanje, ugotovljeno v upravnem postopku, sodišče sodi, da je odločitev organa za BPP v izpodbijani odločbi pravilna. Tožnik je namreč v postopku, v zvezi s katerim mu je bila odobrena BPP z odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani Bpp 982/2005 z dne 24. 7. 2006, uspel ter na podlagi sodne odločbe in sodne poravnave pridobil premoženje oziroma dohodke, zato je v skladu z zgoraj citirano določbo prvega odstavka 48. člena ZBPP Republiki Sloveniji dolžan povrniti stroške, ki so bili iz naslova BPP v tej zadevi dejansko izplačani.

Po povedanem je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi določbe prvega odstavka 63. člena ZUS-1. Izrek o stroških postopka temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1.