UPRS sodba I U 24/2015

Tožba se zavrne.

Organ za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju BPP) je z izpodbijanim sklepom zavrgel prošnjo tožnice za dodelitev BPP z dne (pravilno: vloženo dne) 13. 11. 2014 za pravno svetovanje in zastopanje pred sodišči prve in druge stopnje v pravdnem postopku v zvezi z vložitvijo tožbe zaradi nedopustnih imisij, ki prihajajo iz sosedovega zemljišča ter prenehanja imisij in plačila odškodnine kot posledica le-teh ter kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka. Iz obrazložitve sklepa izhaja, da je organ iz obsežne dokumentacije, ki jo predložila tožnica, razbral, da se iz sosedovega vodo prepustnega fekalnega jaška že dolgo let izliva fekalna in odpadna voda pod temelje njene hiše, zaradi česar so v hiši prisotni velika vlaga, plesen in smrad, prostori pa niso več primerni za bivanje. V zvezi s to problematiko se je že vodil pravdni postopek na podlagi njene tožbe, in sicer na Okrajnem sodišču v Kočevju pod opr. št. P 341/95, zaradi odtekanja vode iz greznice, ki je bil končan v njeno korist. Na Okrožnem sodišču v Ljubljani pa je bil pod opr. št. II P 2967/2006 voden postopek zaradi škode na in v hiši, ki jo je povzročila sosedova fekalna in odpadna voda; v tej odškodninski pravdi, ki je bila zaključena s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 2548/2008, pa tožnica ni uspela. Organ dalje navaja, da je bila v zvezi z navedeno problematiko tožnici že dodeljena redna BPP za pravno svetovanje, ki presega prvi pravni nasvet, in sicer z odločbo Bpp 1906/2011 z dne 22. 11. 2011. Iz zapisnika o prvem pravnem nasvetu z dne 29. 11. 2011, ki ga je izdal odvetnik A.A., izhaja, da je proučil tožničino zadevo in opravil ogled ter nato predlagal, da si tožnica pred morebitno vložitvijo tožbe pridobi izvedeniško mnenje izvedenca ustrezne stroke. Tožnica je 29. 6. 2012 ponovno vložila prošnjo za BPP zaradi nedopustnih imisij, v kateri je navajala, da na spornem zemljišču še vedno prihaja do nedopustnih emisij in da gre za neupoštevanje sodbe Okrajnega sodišča v Kočevju. Organ za BPP je tožnici ponovno dodelil redno BPP za pravno svetovanje, ki presega prvi pravni nasvet, z odločbo Bpp 1844/2012 z dne 22. 8. 2014 in za izvajalca na predlog tožnice določil odvetnika B.B.. Iz pisnega pravnega mnenja tega odvetnika z dne 17. 9. 2014 izhaja, da je v obsegu zatrjevanih imisij in škode iz obdobja, glede katerega je bilo že pravnomočno odločeno, nemogoče ponovno vlagati kakršnekoli zahtevke in da tudi ni razlogov za morebitna izredna pravna sredstva. Možnost uveljavljanja zahtevkov bi tožnica po njegovem mnenju imela le glede novo nastalih razmer, ki ne bi bile v neposredni vzročni zvezi z dogajanji, obravnavanimi v zaključenih pravdnih postopkih. Odvetnik B.B. se je tudi strinjal s stališči odvetnika A.A., da bi v primeru ponovnega zahtevka zoper lastnika sosednjih nepremičnin moral podati mnenje izvedenec ustrezne stroke. Ker je bilo tožnici v zvezi z navedeno problematiko že dvakrat ugodeno, in sicer z odločbama Bpp 1906/2011 in Bpp 1844/2012, ter sta oba odvetnika prišla do istega zaključka, in ker iz prošnje tožnice z dne 13. 11. 2014 ne izhaja, da bi tožnica navedla karkoli novega, je organ zahtevo s sklepom zavrgel, saj je štel, da je bilo o isti upravni zadevi že pravnomočno odločeno (4. točka prvega odstavka 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku, v nadaljevanju ZUP).

V tožbi tožnica navaja, da je organ za BPP zavrgel njeno prošnjo za dodelitev BPP zaradi novo nastalih imisij in škode, to je ureditev ograje, nasipavanje zemlje okoli hiše in garaže, odtekanje meteorne vode, površinske vode in vode iz položene plastične cevi v nasipu, ki se izliva pod temelje njene hiše in na njivo. Navaja, da ji je bila z odločbo Bpp 1844/2012 dodeljena BPP, vendar je odvetnik B.B. ni zastopal ter v svojem dopisu z dne 16. 9. 2014 ni zapisal dejanskega stanja. Ni opravil ogleda na kraju samem in ni sestavil zapisnika v njeni prisotnosti, zapisnika tudi ni podpisala, če pa je podpisan, gre za ponarejen njen podpis. Glede na to je organ za BPP neupravičeno zavrgel njeno novo prošnjo. K prošnji je priložila odgovor inšpektorja C.C. z dne 18. 1. 2012 in inšpektorja D.D. z dne 5. 3. 2012. Oba inšpektorja sta jo napotila na sodišče. Priložene so bile pa tudi fotografije, iz katerih je razvidno, da se iz sosedovega nasipanega zemljišča še vedno izliva voda pod temelje njene hiše, meteorna padavinska voda in voda iz položene plastične cevi v nasipu. V predmetni prošnji je tožnica prosila, da ji dodelijo drugega odvetnika, saj z delom odvetnika B.B. ni bila zadovoljna. Tožnica dalje navaja, da je iz priloženih fotografij s podnapisi razvidno, da se sosedova meteorna voda kot voda iz položene plastične cevi v nasipu še vedno izliva na tožničino ozemlje in pod temelje njene hiše; za to vodo ni bila vložena tožba na Okrožnem sodišču v Ljubljani v letu 2001. Vložena je bila izključno samo za fekalno in odpadno vodo. Dalje navaja, da organ nepravilno povzema dogodke in ne v skladu z njeno obsežno dokumentacijo. Tožnica dalje navaja, da se strinja, kot sta navajala odvetnika A.A. in B.B., da bi moralo biti izdelano izvedeniško poročilo. Tožnica prosi, da ji organ za BPP dodeli izvedenca in cenilca gradbene stroke ter odvetnika, da jo bo zastopal pred sodiščem. Smiselno predlaga odpravo izpodbijanega sklepa.

Toženka odgovora na tožbo ni poslala, sodišču je posredovala le upravne spise v zadevi.

Tožba ni utemeljena.

Po pregledu spisne dokumentacije upravnih spisov v zadevi sodišče ugotavlja, da je bila tožnici z odločbo Bpp 1906/2011z dne 22. 11. 2011 dodeljena redna BPP za pravno svetovanje, ki presega prvi pravni nasvet, zaradi možnosti vložitve pravnega sredstva v zvezi z odtekanjem meteorne in površinske vode ter vode iz greznice iz sosedovega na njeno zemljišče; za izvajanje BPP je bil določen odvetnik A.A. Navedeni odvetnik je dne 29. 11. 2011 izdelal zapisnik o prvem pravnem nasvetu, v katerem je po ogledu stanja na terenu ter razgovora s tožnico zaključil, da bi lahko bilo podlaga za morebitno tožbo zaradi prenehanja imisij in ureditve stanja ter plačila odškodnine le mnenje izvedenca ustrezne stroke, ki bi potrdil navedbe tožnice o vzročni zvezi med zatekanjem vode in škodo na njeni hiši, ter navedel seznam ukrepov, potrebnih za ureditev stanja in ocenil višino škode. Tožnici je bila nato z odločbo Bpp 1844/2012 z dne 22. 8. 2014 dodeljena redna BPP za pravno svetovanje, ki presega prvi pravni nasvet v zvezi s proučitvijo pravnega položaja tožnice glede vložitve tožbe zaradi nedopustnih imisij in zaradi plačila odškodnine, v obsegu konference s stranko, proučitve listinske dokumentacije in izdelave pisnega pravnega mnenja, iz katerega bo razviden pravni položaj tožnice in njene možnosti za (izven)sodno ureditev spornih razmerij; za izvajanje BPP je bil določen odvetnik B.B.; zavrnjena pa je bila njena prošnja za BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodišči prve in druge stopnje v pravdnem postopku v zvezi z navedeno zadevo. Odvetnik B.B. je v dopisu organu za BPP z dne 16. 9. 2014 navedel, da je vpogledal v sodbo Okrajnega sodišča v Kočevju P 341/95 z dne 17. 11. 2000 in zapisnik odvetnika A.A. z dne 29. 11. 2011 ter opravil razgovor s tožnico, na podlagi česar zaključuje, da v obsegu zatrjevanih imisij in škode iz obdobja, o katerem je že bilo pravnomočno odločeno, ni mogoče ponovno vlagati nikakršnih zahtevkov, glede novih nedovoljenih imisij pa se v celoti strinja z odvetnikom A.A., da bi v primeru ponovne tožbe zoper lastnika sosednjih nepremičnin moral podati mnenje izvedenec ustrezne stroke.

Iz predmetne prošnje za BPP, ki jo je organ z izpodbijanim sklepom zavrgel, pa izhaja, da tožnica izraža nezadovoljstvo nad mnenjem odvetnika B.B. v dopisu z dne 16. 9. 2014 (ki ga je podal po ogledu gradiva s fotografijami, ki mu ga je izročila tožnica ter ko ga je seznanila, da sosedje meteorne vode niso speljali v zbirni jašek, pač pa se še vedno izliva na njeno nižje ležeče zemljišče ter da sta jo inšpektorja v zvezi z reševanjem te problematike napotila na sodni postopek) ter ker le-ta ni podal mnenja v smeri, da je utemeljeno sprožiti sodni postopek ter da bo zadeva imele izglede za uspeh. Zato predlaga, naj odvetniku B.B. izvajanje BPP odvzamejo ter ji dodelijo drugega odvetnika.

Glede na tako stanje stvari, kot ga je sodišče povzelo v točkah 5 in 6 obrazložitve te sodbe, sodišče organu pritrjuje, da je predmetno prošnjo tožnice mogel šteti kot ponovno prošnjo za BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodišči prve in druge stopnje v pravdnem postopku v zvezi z vložitvijo tožbe zaradi nedopustnih imisij, ki prihajajo iz sosedovega zemljišča ter prenehanja imisij in plačila odškodnine kot posledica le-teh ter kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka. O taki prošnji tožnice je namreč odločil že z odločbama Bpp 1906/2011 z dne 22. 11. 2011 in Bpp 1844/2012 z dne 22. 8. 2014 ter ji obakrat priznal BPP v obsegu tam navedenega pravnega svetovanja, ki presega prvi pravni nasvet, v zadnje navedeni določbi pa ji je tudi odklonil BPP za zastopanje pred sodišči v isti zadevi. Tako dejansko stanje pa tudi po presoji sodišča daje podlago za zavrženje njene prošnje po 4. točki prvega odstavka 129. člena ZUP, saj v prošnji tožnica ni izkazala, da bi se od odločbe Bpp 1844/2012 z dne 22. 8. 2014 dejansko ali pravno stanje, ki bi lahko dajalo podlago za drugačno meritorno odločitev o prošnji tožnice, spremenilo.

S tožbenimi navedbami o tem, da odvetnik B.B. ni korektno opravil svojega dela, glede na to, da mu je bilo na voljo njeno obsežno gradivo s fotografijami, iz katerih je razvidno, da se meteorna voda s sosedovega zemljišča še vedno izliva na njeno zemljišče ter da sta jo tudi inšpektorja napotila na sodni postopek, tožnica ne more doseči drugačne presoje sodišča. Že odvetnik A.A. je v zapisniku z dne 29. 11. 2011 podal mnenje, da bi bilo zaradi morebitne vložitve tožbe v zvezi z zatrjevanimi novimi imisijami s sosednjega zemljišča in škodo kot posledico treba pridobiti mnenje izvedenca ustrezne stroke (in kaj bi izvedensko mnenje moralo obsegati) ter se je odvetnik B.B. temu mnenju zgolj pridružil. Zato predmetna prošnja za BPP, za katero sodišče dopušča, da je tožnica v njej lahko podala tudi nove oziroma dodatne navedbe o imisijah in škodi, vendar ker te niso bile podprte z mnenjem izvedenca ustrezne stroke, ni mogla biti predmet meritorne obravnave (če bi jo organ za BPP tako obravnaval, bi moral oceniti verjetne izglede za uspeh s tožbo, kar pa bi mogel storiti le na podlagi mnenja strokovnjaka ustrezne stroke, kajti s strani tožnice izdelano in predloženo gradivo ne zadostuje, kar je očitno glede na mnenji prej omenjenih odvetnikov). Sicer pa tožnica sklepno tudi sama meni, da bi bilo potrebno pridobiti izvedensko mnenje. Vendar za dodelitev BPP za izdelavo izvedenskih mnenj organa ne more zaprošati preko tožbe, pač pa mora vlogo vložiti pri organu za BPP (pri čemer sodišče dodaja, da bo ta organ pri odločanju vezan na pogoje za dodelitev BPP, kot jih določa Zakon o brezplačni pravni pomoči).

Ker je po povedanem sodišče ugotovilo, da je bil postopek za izdajo izpodbijanega sklepa pravilen ter da je sklep pravilen in na zakonu utemeljen, je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.