UPRS sodba I U 291/2015

Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča v Novem Mestu Bpp 2/2015 z dne 13. 1. 2015 se odpravi in zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila, z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Z izpodbijano odločbo je predsednica Okrožnega sodišča v Novem Mestu (v nadaljevanju: organ za BPP) zavrnila prošnjo tožnice z dne 7. 1. 2015 za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) v obliki zastopanja pred sodiščem I in II stopnje v postopku zaradi dodelitve mld. otroka in določitve preživnine. Sodišče je ugotovilo, da je bila tožnici z odločbo Bpp 263/2013 z dne 19. 6. 2013 BPP že dodeljena v obliki pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem I. stopnje v postopku dodelitve mld. otroka, določitve stikov in preživnine. Pravdni postopek za dodelitev mld. otroka, določitev stikov in preživnine, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Novem Mestu IV P 195/2013-9 z dne 12. 8. 2013 je bil s sklepom ustavljen, ker je tožnica tožbo umaknila. Na podlagi četrtega odstavka 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju: ZBPP) se prosilcu BPP ne odobri, če je bila v isti zadevi tožba že umaknjena iz razlogov na strani prosilca za BPP, zato je tožena stranka z izpodbijan o odločbo predmetno prošnjo tožnice zavrnila.

Tožnica v tožbi navaja, da ni pravilen zaključek tožene stranke, da tožnica ni upravičena do BPP, ker naj bi v isti zadevi tožbo umaknila iz razlogov na njeni strani. Tožnica je bila napotena na svetovalni razgovor pri CSD Metlika. Na njem jo je svetovalna služba CSD Metlika prepričala, da je bolje spor rešiti na miren način in da naj pri tožbi ne vztraja, zaradi česar je tožnica brez vednosti svojega pooblaščenca tožbo umaknila. Na CSD Metlika sta se stranki dogovorili za deljeno skrbništvo nad mld. otrokom. Navedena rešitev se je v nadaljnji praksi izkazala za slabo, ker tožnica sedaj ne more uspešno izvajati deljenega skrbništva nad mld. otrokom in se tudi ne more zanesti na očeta otroka. Okoliščine v zadevi so se bistveno spremenile, zato je bila tožnica prisiljena vložiti tožbo zaradi dodelitve mld. otroka, določitve stikov in preživnine. V teh postopkih pa se primarno upošteva korist mld. otroka. Do umika tožbe v postopku IV P 195/2013 pa ni prišlo iz razlogov na strani tožnice, temveč zaradi dogovora med pravdnima strankama. Namen četrtega odstavka 24. člena ZBPP je preprečitev zlorab BPP z vlaganjem in umikom tožb v identičnih postopkih. Tožnica pa v postopku tožbe ni umaknila samovoljno in arbirarno. Prav tako se postopek IV P 195/2013 ni končal brezuspešno, temveč s sporazumno ureditvijo spornega razmerja. Tožnica z vložitvijo predmetne tožbe ne zlorablja pravice do BPP, marveč ravna v skladu s koristjo svojega mld. otroka. Sodišču tožnica predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi in samo odloči v zadevi tako, da tožnici dodeli BPP v obsegu pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem I. stopnje v pravdnem postopku zaradi dodelitve mld. otroka, določitve stikov in preživnine od 7. 1. 2015 dalje, podrejeno pa, da izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne toženi stranki v ponoven postopek. V vsakem primeru pa naj tožnici prisodi povrnitev stroškov postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Tožena stranka se v odgovoru na tožbo sklicuje na četrti odstavek 24. člena ZBPP. Tožnica je pred CSD Metlika prostovoljno podala izjavo, da umika tožbo. Na podlagi te izjave je tudi Okrožno sodišče v Novem Mestu 12. 8. 2013 s sklepom ustavilo postopek. Ta sklep je tožnica prejela, vendar se nanj ni pritožila. Iz predmetnega spisa pa tudi ne izhaja, da naj bi tožnica umaknila tožbo zaradi razlogov na strani koga drugega. Tožnica v tožbi sicer navaja, da so se okoliščine spremenile, vendar tega ob vložitvi prošnje za dodelitev BPP ni navedla. Določba četrtega odstavka 24. člena ZBPP pa tudi sicer ne vsebuje navedbe izjem, zaradi katerih bi se lahko prošnja za dodelitev BPP prosilcu odobrila tudi, če je tožbo v isti zadevi umaknil. Tako tožena stranka tudi, če bi bile izkazane spremenjene okoliščine, ne bi mogla tožnici, glede na ugotovljeno dejansko stanje (umik tožbe tožnice v isti zadevi), odobriti BPP.

Tožba je utemeljena.

Med strankama je v predmetni zadevi sporno ali je tožena stranka z izpodbijano odločbo pravilno in zakonito zavrnila prošnjo tožnice za dodelitev BPP iz razlogov navedenih v četrtem odstavku 24. člena ZBPP. Med strankama je sporno ali je bilo dejansko stanje pravilno ugotovljeno in določba četrtega odstavka 24. člena ZBPP pravilno uporabljena. Na podlagi četrtega odstavka 24. člena ZBPP se prosilcu BPP ne odobri BPP, če se ugotovi, da je bila v isti zadevi tožba že umaknjena iz razlogov, ki so na strani prosilca za BPP. Tožnica ugovarja ugotovitvam tožene stranke, da je tožbo umaknila iz razlogov na njeni strani, temveč navaja, da je tožbo umaknila na prigovarjanje CSD Metlika. Pravdni stranki sta v predmetni pravdni zadevi zaradi dodelitve mld. otroka, določitev stikov in preživnine dosegli sporazum, ko sta se dogovorili za deljeno skrbništvo nad mld. otrokom. To pa niso razlogi na strani tožnice. Predmetno tožbo, v zvezi s katero prosi za BPP je v zadevi vložila, ker so se okoliščine v zvezi z dodelitvijo mld. otroka, skrbništvom in preživljanjem otroka bistveno spremenile.

Za uporabo določil četrtega odstavka 24. člena ZBPP je bistveno, ali gre v danem primeru za prošnjo prosilca za BPP v isti zadevi ali ne (enako tudi Upravno sodišče RS v sodbi IU 1714/2010 z dne 16. 2. 2011). Nedvomno gre v predmetni zadevi za istovrstno zadevo, to je pravdno zadevo zaradi dodelitve mld. otroka, določitve stikov in preživnine. Dejstva, ali gre v predmetni zadevi dejansko za isto zadevo ali ne, pa tožena stranka v postopku ni ugotavljala. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je zgolj navedla, da je bil pravdni postopek zaradi dodelitev mld. otroka, določitev stikov in preživnine, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Novem Mestu IV P 195/2013-9 z dne 12. 8. 2013, s sklepom ustavljen, ker je tožnica tožbo umaknila. Tožnica v predmetni zadevi v tožbi zatrjuje, da so se okoliščine bistveno spremenile. V postopkih dodelitve mld. otroka, določitve stikov in preživnine se okoliščine zadeve pogosto hitro spreminjajo, česar pa tožena stranka v postopku ni ugotavljala. Tožena stranka v odgovoru na tožbo sicer navaja, da tožnica ob vložitvi prošnje za dodelitev BPP ni zatrjevala spremenjenih okoliščin, jih pa nedvomno zatrjuje v tožbi. Prav tako tožena stranka v postopku tudi ni ugotavljala dejstva, ali je tožnica tožbo umaknila iz razlogov, ki so na strani tožnice kot prosilke za dodelitev BPP, kar je nadaljnji zakonski pogoj za uporabo določbe četrtega odstavka 24. člena ZBPP. Po presoji sodišča tožena stranka dejanskega stanja, ki je relevantno za uporabo določbe četrtega odstavka 24. člena ZBPP, v predmetni zadevi ni popolno in pravilno ugotovila.

Ker tožena stranka v postopku dejanskega stanja ali gre za isto zadevo ali ne, ni ugotavljala, tožnici v predmetnem postopku odločanja o dodelitvi zaprošene BPP tudi ni bila dana možnost sodelovanja v postopku in s tem možnost, da navaja dejstva in predlaga dokaze. Na podlagi 34. člena ZBPP v primeru, če zakon ne določa drugače, postopa pristojni organ za BPP po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek. Na podlagi tretjega odstavka 9. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP) organ svoje odločbe ne sme opreti na dejstva, glede katerih strankam ni bila dana možnost, da se izjavijo. Zakonite odločbe v predmetnem postopku ni mogoče izdati, ne da bi bila ugotovljena dejstva in okoliščine, na katera zakon ali podzakonski predpis navezuje določene pravne posledice in ne da bi bila strankam dana možnost, da uveljavijo in zavarujejo svoje pravice oz. pravne koristi. Tudi iz 207. člena ZUP izhaja, da upravni organi pri odločitvi upoštevajo dejstva, ki so bila ugotovljena v postopku, do izdaje odločbe. Tožnica pa v tožbi navaja, da gre za spremenjene okoliščine v zadevi. Pomanjkljivost pri izvajanju dokazov v predmetnem postopku, ko tožena stranka tožnice ni pozvala, da se izjasni glede okoliščine ali gre dejansko za isto zadevo ali pa glede na spremenjene okoliščine za drugo zadevo, lahko vplivala na pravilnost odločitve. S tem je tožena stranka storila tudi bistveno kršitev določb postopka, ki je lahko vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijane odločbe, nepopolno pa je tudi ugotovljeno dejansko stanje.

Glede na predhodno navedeno je dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, storjena pa je bila tudi bistvena kršitev določb postopka, zato je sodišče na podlagi 2. točke in 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo in zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek. Tožena stranka mora izdati nov upravni akt v 30 dneh od prejema sodbe, pri čemer je vezana na pravno mnenje sodišča in njegova stališča, ki zadevajo postopek (četrti in peti odstavek 64. člena ZUS-1). V ponovnem postopku naj tožena stranka ugotovi, ali so se okoliščine v predmetni zadevi dodelitve mld. otroka, določitve stikov in preživnine dejansko spremenile in temu posledično naj ugotovi ali gre v predmetni zadevi dejansko za isto zadevo ali ne. Prav tako naj tudi ugotovi ali je tožnica tožbo v zadevi umaknila iz razlogov na njeni strani ali ne.

Sodišče je odločalo brez glavne obravnave na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1.

Sodišče ni sledilo tožničinemu predlogu naj v zadevi samo meritorno odloči, ker v danem primeru niso podani pogoji iz prvega odstavka 65. člena ZUS-1, saj podatki iz predmetnega upravnega spisa ne dajejo za takšno odločitev zanesljive podlage.

Ker je sodišče tožbi ugodilo, je tožnica v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 upravičena do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Ker je bila zadeva rešena na seji, tožnico pa je v postopku zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik, se ji priznajo stroški v višini 285,00 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika), ki se povišajo za 22% DDV (davčna stopnja DDV veljavna v trenutku vložitve predmetne tožbe), torej za 62,70 EUR, skupaj 347,70 EUR. Zakonske zamudne obresti od stroškov sodnega postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika).