VDSS sklep Psp 36/2015

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Sodišče prve stopnje je zavrglo tožbo tožnice, ki jo je ta vložila dne 9. 10. 2014. Ugotovilo je, da tožnica zoper sklep z dne 1. 9. 2014, kakor zoper sklep toženke z dne 29. 9. 2014, ni uveljavljala pritožbe, tako da niso izpolnjene procesne predpostavke za vložitev tožbe.

Tožnica v svoji pritožbi navaja, da jo vlaga zato, ker so dejstva o njenem delu v obdobju od leta 2003 do 2012 bila nepravilno ugotovljena, saj toženka pri višini pokojnine ni upoštevala dejansko opravljene delovne ure, ki jih je opravila v bolnišnici A., ko je bila razporejena v dežurstva. Glede izdanih sklepov navaja, da ji je bilo svetovano, da vloži tožbo, saj bo vsaka pritožba k toženki imela zanjo enako, negativno odločitev.

Toženka je podala odgovor na pritožbo tožnice, v katerem navaja, da so pritožbene navedbe neutemeljene, prvostopni sklep v celoti pravilen in zakonit in prvostopni akti, izdani v okviru upravnega postopka pri toženi stranki, obsegajo pravilen pouk o pravnem sredstvu.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je opravilo preizkus izpodbijanega sklepa, upoštevajoč 366. člen Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami - v nadaljevanju: ZPP) v obsegu, kakor ga določa 2. odstavek 350. člena ZPP. Po opravljenem preizkusu pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopenjsko sodišče pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, na tako ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo, pri tem pa tudi ni prišlo do bistvenih kršitev določb postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

Prvostopenjsko sodišče je na podlagi listinske dokumentacije ugotovilo naslednje dejansko stanje. Toženka je z odločbo z dne 29. 11. 2012 odločila, da ima tožnica pravico do sorazmernega dela starostne pokojnine v znesku 265,18 EUR na mesec od 22. 6. 2012. Dne 1. 8. 2014 je tožnica vložila pritožbo zoper navedeno odločbo, vendar je bila ta zavržena kot prepozna, s sklepom toženke z dne 1. 9. 2014, ki je bil tožnici vročen dne 4. 9. 2014. Iz sklepa (A6) je razvidno, da ima pravni pouk, v katerem zavarovanko napotuje na vložitev pritožbe pri območni enoti zavoda v 15 dneh od prejema tega sklepa. Tožnica se zoper navedeni sklep ni pritožila. Dne 9. 9. 2014 je podala predlog za obnovo postopka, ki je bil s sklepom toženke z dne 29. 9. 2014 zavržen (A5). Tudi ta sklep ima pravni pouk, da lahko zavarovanec zoper to odločbo vloži pritožbo pri območni enoti zavoda v 15 dneh od dneva vročitve odločbe. Sklep je bil tožnici vročen 3. 10. 2014. Tožnica se tudi zoper ta sklep ni pritožila in sta tako oba sklepa postala pravnomočna. Je pa tožnica dne 9. 10. 2014 vložila tožbo, ki jo je po sklepu prvostopenjskega sodišča z dne 16. 10. 2014 dopolnila dne 27. 10. 2014. Tožbo je vložila, ker meni, da je toženka napačno odločila glede višine sorazmernega dela njene pokojnine.

Sodišče prve stopnje je pravilno ravnalo, ko je tožbo zavrglo. V skladu s predhodnim preizkusom tožbe izda sodišče sklep, s katerim se tožba zavrže, tudi v primerih, če je bila tožba vložena prezgodaj ali je zoper upravni akt, ki se izpodbija, mogoča pritožba, pa pritožba sploh ni bila vložena ali je bila vložena prepozno (75. člen ZDSS-1). Ravno takšno dejansko stanje je podano v predmetni zadevi. Tožnica zoper izdana sklepa tožene stranke, zoper katera je bila mogoča pritožba, pritožbe sploh ni vložila.

Oba sklepa sta imela pravilen pouk o pravnem varstvu in v kolikor se tožnica z odločitvijo tožene stranke ni strinjala bi morala vložiti pritožbo. Navedbe, da ji je bilo ustno v pogovoru svetovano, da naj vloži tožbo, saj bo vsaka pritožba rešena enako, to je z zavrnitvijo, stvari ne spremeni in to ne pomeni, da se tožnica ni bila dolžna ravnati po pravnem pouku v pisni odločbi toženke.

Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 1. odstavka 365. člena ZPP).