VSK sklep II Kp 31838/2013

I. Pritožba oškodovanca kot tožilca vložena zoper sklep Okrajnega sodišča v Kopru z dne 23.2.2015, opr. št. I K 1 se kot neutemeljena zavrne.

II. Oškodovanca kot tožilca J.B. se zaradi žalitve sodišča v pritožbi zoper sklep Okrajnega sodišča v Kopru opr. št. I K 1 z dne 23.2.2015 kaznuje z denarno kaznijo v znesku 300,00 EUR (tristo eurov).

O pritožbi oškodovanca kot tožilca zoper sklep Okrajnega sodišča v Kopru z 23.2.2015, opr. št. I K 1:

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom oškodovanca kot tožilca J.B. kaznovalo z denarno kaznijo v znesku 250,00 EUR, ker je v vlogi z dne 11.12.2014 žalil sodišče s tem, ko je izjavil, da ne bo plačal stroškov postopka v zadevah, v katerih so odločali lopovi in pravosodna mafijska družba, ki deluje na sodiščih v Kopru.

2Proti takemu sklepu je vložil pritožbo oškodovanec kot tožilec. Smiselno uveljavlja pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja ter pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi.

3Pritožba ni utemeljena.

4Oškodovanec kot tožilec v pritožbi trdi, da iz obrazložitve izpodbijanega sklepa ni jasno ali je žalil sodišče „ali lopove in pravosodno mafijsko združbo, ki deluje na sodiščih v Kopru“. V primeru, da bi žalil sodišče, bi po njegovi oceni pomenilo, da je „na stavbo ali fasado sodišča napisal neke žaljive besede“, kar pa ni storil. Tudi zapis, da so v njegovih zadevah odločali „izključno lopovi in pravosodna mafijska združba, ki deluje na sodiščih v Kopru“, ni šlo za žalitev saj je po trditvi pritožnika „splošno znano, da po nobeni pravi ureditvi, resnica ne more biti žaljiva, razen, če nismo že postali fašistična družba“. Trdi, da se „človeka ne more in ne sme kaznovati zaradi tega, ker je povedal, zapisal in podpisal resnične zadeve, razen, če pravosodna mafija človeka ne želi kaznovati, ravno zaradi tega, ker je pravo dejansko imenoval s pravim imenom“. V pritožbi sodnico posameznico, ki je izdala izpodbijani sklep poimenuje s „pravosodno mafijsko dušo“, ki ni „več sposobna ločiti rednega sodišča od pravosodne mafijske združbe, ki deluje na sodiščih v Kopru, kar pomeni, da je že sama postala imuna, v primeru, ko jo nekdo imenuje s pravim imenom“. Na koncu pritožbe dodaja, da je jasno, da v primeru, ko uporablja besedo mafija ali mafijska združba, da gre izključno za metaforo, ki asocira na principe ravnanja znanih mafijska klanov“.

5Oškodovanec kot tožilec s takimi pritožbenimi navedbami ne more izpodbiti pravilnosti izpodbijanega sklepa. Kot je že pojasnilo sodišče prve stopnje v tretji točki obrazložitve izpodbijanega sklepa, so njegove navedbe v vlogi z dne 11.12.2014 objektivno žaljive do dela sodišča in ne gre le za ostro, odprto in kritično uveljavljanje razlogov v vlogi, uperjeni zoper plačilni nalog sodišča prve stopnje (za plačilo sodne takse) z dne 10.7.2013). Pavšalni očitki, da so v zadevi odločali „lopovi in pravosodna mafijska združba, ki deluje na sodiščih v Kopru“ nedvomno presega razumno mero strpnosti in ne gre le za neprimerno izražanje ali metaforo, kot zatrjuje oškodovanec kot tožilec v pritožbi. Oškodovanec kot tožilec v pritožbi neutemeljeno trdi, da bi šlo za žalitev sodišča le v primeru, če bi na stavbo ali fasado sodišča napisal žaljive besede, ampak gre v obravnavanem primeru za uporabo prvega odstavka 78. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP), ki določa, da sodišče kaznuje z denarno kaznijo, med drugim, tudi oškodovanca kot tožilca, če v vlogi žali sodišče, kot je pojasnilo že sodišče prve stopnje v drugi točki obrazložitve izpodbijanega sklepa. V tem primeru predstavlja sodišče kot to besedo obrazloži Slovar slovenskega knjižnega jezika „organ, ki ima pravico soditi in odločati o drugih pravnih zadevah“ in sodnika ali skupino sodnikov, ki sodi, odloča o kaki pravni zadevi“.

6Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo oškodovanca kot tožilca kot neutemeljeno zavrnilo (tretji odstavek 402. člena ZKP).

Odločujoč na podlagi 78. člena Zakona o kazenskem postopku:

7Pritožbeno sodišče ugotavlja, da oškodovanec kot tožilec v pritožbi zoper izpodbijani sklep ponovno žali sodišče, kar zahteva njegovo ponovno kaznovanje na podlagi 78. člena ZKP. Pavšalni in posplošeni očitki oškodovanca kot tožilca, da so „vsi sodniki, ki so presojali v mojih zadevah pripadniki te mafijske združbe“, očitki sodnici posameznici, ki je izdala izpodbijani sklep, da je „prava paradigma, oziroma tipični predstavnik pravosodne mafijske združbe“, „pravosodna mafijska duša“, pomenijo objektivno žaljivost do dela sodišča in rušijo zaupanje v sodni sistem ter spodkopavajo avtoriteto sodišča. Take z ničemer podkrepljene navedbe v nobenem pogledu nimajo pomena kritičnih in morda ostrih izjav, ki jih je v pravnem sredstvu zoper sodno odločbo mogoče šteti za dopustno izvrševanje pravice do izjavljanja v postopku po 22. členu Ustave RS, ki je nujno za učinkovitost pravice do sodnega varstva in pravice do pritožbe po 25. členu Ustave RS (tako odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije U-I-145/03 z dne 13.6.2003). V prej navedeni odločbi je Ustavno sodišče Republike Slovenije pojasnilo, da sicer izjavljanje, ki je dano ob priložnosti obrambe pravic pred sodiščem govori v prid večje tolerance, vendar pa je po drugi strani treba upoštevati poseben pomen, ki ga ima zaupanje v sodstvo in spoštovanje avtoritete sodišč zato, da sodna veja oblasti lahko uresniči svoje naloge. V obravnavanem primeru, upoštevajoč naravo in pomen v pritožbi zapisanih navedb pa je očitno, da ne gre le za kritične in ostre izjave oškodovanca kot tožilca ampak za take, ki jih sodišče ne more in ne sme tolerirati in mora oškodovanca kot tožilca kaznovati, kot to zahteva 78. člena ZKP.

8Denarna kazen znaša najmanj eno petino zadnje uradno objavljene povprečne mesečne neto plače v Republiki Sloveniji na zaposleno osebo in največ trikratni znesek te plače (78. člen ZKP). Upoštevajoč težo besed, ki jih oškodovanec kot tožilec v pritožbi večkrat ponavlja, naravo zadeve ter zadnjo uradno objavljeno povprečno neto mesečno plačo v Republiki Sloveniji, je pritožbeno sodišče oškodovanca kot tožilca kaznovalo z denarno kaznijo v višini 300,00 EUR.

PRAVNI POUK:

1Zoper sklep pod točko I izreka ni pritožbe.

2Zoper sklep po točko II je dopustna pritožba v roku osem dni po prejemu pisnega odpravka sklepa. Pritožbo je potrebno vložiti pri sodišču, ki je izdalo sklep v dveh enakih izvodih ali jo podati ustno na zapisnik. Če je pritožba zadnji dan pritožbenega roka oddana priporočeno po pošti, velja dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču. O pritožbi bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije v Ljubljani.