VSL sklep I Cpg 750/2015

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje:

v I. točki izreka spremeni tako, da se tožeči stranki plačilo sodne takse za pritožbo odloži do zaključka pritožbenega postopka,

v II. točki izreka se spremeni tako, da se predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje (opr. št. I Pg 184/2012) zavrne.

II. V ostalem se pritožba zavrne in se v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodne takse za postopek o pritožbi zoper sodbo I Pg 184/2012 z dne 3. 12. 2014 zavrnilo (I. točka izreka). Predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje I Pg 184/2012 je zavrglo (II. točka) in ugovor tožeče stranke zoper plačilni nalog I Pg 184/2012 z dne 26. 2. 2015 za plačilo sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje zavrnilo (III. točka).

2Zoper navedeni sklep se je pritožila tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov in predlagala, da višje sodišče njenima predlogoma za oprostitev plačila sodne takse za postopek o pritožbi in za oprostitev plačila sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje ter njenemu ugovoru zoper plačilni nalog za postopek pred sodiščem prve stopnje ugodi. Podrejeno pa, da celoten sklep razveljavi in zadevo vrne v nov postopek.

3Pritožba je delno utemeljena.

Glede oprostitve sodne takse za pritožbeni postopek

4Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da ima tožeča stranka 3.889.819,40 EUR zalog v obliki materiala, 3.286.397,39 EUR kratkoročnih poslovnih terjatev, 55.189,29 EUR denarnih sredstev in 1.238.600,36 EUR kratkoročnih aktivnih časovnih razmejitev. Ugotovilo je še, da je imela v letu 2014 za 34.988,36 EUR čistega poslovnega dobička, da ima sklepe o davčni izvršbi v skupni višini preko 800.000,00 EUR. Trditev o zamujanju plač delavcem ni izkazala, glede trditev da je za tekoče poslovanje v visoki sezoni morala najeti kredit, pa sodišču prve stopnje ni pojasnila, kaj želi s tem dokazom izkazati.

5Pritožnica je v pritožbi navajala, da je v slabem finančnem stanju, saj ima v teku davčne izvršbe v skupni višini preko 800.000,00 EUR, da ima za 3,4 milijone EUR dolgoročnih in za 8,7 milijonov kratkoročnih obveznosti. Prav tako je pojasnila, da ima sicer zaloge, vendar jih ne more prodati, saj se ukvarja s servisiranjem letal in te zaloge niso namenjene nadaljnji prodaji, temveč osnovni dejavnosti, na nekaterih pa so zavarovanja za najete kredite in zapadle dolgove. Terjatve tožeče stranke, ki jih ima do svojih dolžnikov, pa so neizterljive, oziroma ne zapadejo v plačilo v času, ko je potrebno plačati taksno obveznost. Glede čistega poslovnega dobička v letu 2014 v višini 34.988,00 EUR pa pojasni, da to ne pomeni prostega kapitala družbe po koncu poslovnega leta, ki ga je dovoljeno uporabiti, ampak je to računovodska postavka.

6Iz podatkov v spisu izhaja, da je prvostopenjsko sodišče dne 16. 4. 2012 tožeči stranki odložilo plačilo sodne takse do konca postopka na prvi stopnji s tem, da je bilo njeno finančno stanje v aktivi 16.879.888,00 EUR sredstev, čisti poslovni izid -4.423.741,00 EUR, bilančna izguba pa 9.507.106,00 EUR, dne 10. 4. 2021 je prejela večji priliv v višini 2.150.000,00 EUR. Na računu je takrat imela 89.918,16 EUR in skupaj z drugimi likvidnostnimi sredstvi predstavljajo skupna likvidna sredstva v višini 180.000,00 EUR, torej približno trikrat toliko, kot je znašala sodna taksa za predmetni postopek na prvi stopnji. Kljub temu, da je sodišče prve stopnje ugotovilo, da bi tožeča stranka plačilo sodne takse zmogla plačati, bi neposredno takojšnje plačilo lahko ogrozilo njeno poslovanje.

7Pritožbeno sodišče ugotavlja, da iz izjav o premoženjskem stanju tožnice in izpodbijanega sklepa izhaja, da se je njeno finančno stanje v času od vložitve tožbe sicer popravilo, tako da njen predlog za oprostitev ni utemeljen. Pritožničino finančno (in tudi premoženjsko) stanje sicer izkazuje, da ima težave s poslovanjem, vendar ne v takšni meri, da bi opravičevalo taksno oprostitev plačila. V tem delu pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da njeni računi kljub tekočim izvršbam niso blokirani, da ima likvidna sredstva (sicer skromna) in da redno posluje. Oprostitev sodnih taks je največja pravna dobrota, ki jo sodišče lahko nudi stranki. Zato je rezervirana za izjemne primere. Po drugi strani pa glede na izdane sklepe o davčni izvršbi in njeno izjavo finančno stanje tožnice še vedno ni takšno, da bi takojšnje plačilo sodne takse za pritožbo v višini kar 61.305,00 EUR zmogla, brez da bi bilo ogroženo njeno poslovanje. Pri tehtanju, ali stranki upoštevaje njeno slabo finančno stanje odvzeti ustavno pravico do pritožbe, če ne bo zmogla pravočasno zbrati sredstev za plačilo, ali od nje zahtevati takojšnje plačilo sodne takse, da bo zadoščeno fiskalnim interesom države, je pritožbeno sodišče v skladu z določbo četrtega odstavka 11. člena ZST-1 odločilo, da se pritožnici plačilo sodne takse za pritožbo odloži do dokončanja pritožbenega postopka. V tem času bo lahko postopno rezervirala sredstva za plačilo dolgovane obveznosti. S tem bo zadoščeno njeni ustavni pravici do pritožbe na eni strani in obveznostim do fiskusa na drugi.

8Glede na vse navedeno je pritožbeno sodišče sklep sodišča prve stopnje v prvi točki spremenilo tako, da je plačilo sodne takse za pritožbo odložilo do konca pritožbenega postopka (3. točka 365. člena ZPP).

Glede oprostitve plačila sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje

9Sodišče prve stopnje je ob vložitvi tožbe tožeče stranke presojalo, ali so po njenem predlogu podani razlogi za oprostitev plačila sodne takse za postopek na prvi stopnji in ji odložilo plačilo sodne takse. Sodišče prve stopnje je kršilo postopek, ko je ob tožničinem ponovnem predlogu za oprostitev plačila sodne takse na prvi stopnji odločilo, da gre za že razsojeno stvar. Za takšen primer bi šlo, ko bi sodišče odločalo na podlagi istih trditev in dokazov. Lahko in mora pa upoštevati nove trditve in dokaze, tako tiste, ki so obstajali že v času prvega odločanja (in jih stranka, ki predlaga oprostitev, ni zatrdila ali predlagala, čeprav bi jih dejansko morala), kot tiste, ki kažejo na spremembo premoženjskega, likvidnostnega ali finančnega stanja. V obravnavani zadevi zato ni šlo za ponovno odločanje o isti stvari,(1) saj se je pritožnica v (ponovnem) predlogu za oprostitev plačila sodne takse za postopek na prvi stopnji sklicevala na nove trditve in dokaze, ki jih je predložila tudi v zvezi z oprostitvijo plačila sodne takse za pritožbo. Kot pa je pritožbeno sodišče že obrazložilo pod točko 7., pri pritožnici ni podano takšno finančno/premoženjsko stanje, ki bi utemeljevalo (delno) oprostitev plačila sodne takse, kar velja tudi za takso za postopek na prvi stopnji, zato je glede na navedeno sklep sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je (ponovni) predlog za oprostitev plačila sodnih taks zavrnilo (3. točka 365. člena ZPP).

Glede zavrnitve ugovora zoper plačilni nalog

10Odločitev sodišča prve stopnje, ki je zavrnilo ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse pred sodiščem prve stopnje, je pravilna. Pojasnilo je, da ni ugodilo ponovnemu predlogu za oprostitev plačila sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje in temu ustrezno obrazložilo, da tudi ugovor zoper plačilni nalog ni utemeljen. Pritožbeno utemeljevanje, da bi morala biti tožeča stranka oproščena plačila sodne takse za postopek na prvi stopnji že s sklepom z dne 16. 4. 2012, kar dokazujejo listine o njenem finančnem stanju v tem trenutku, pa niso relevantne, saj je ta odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi oprostitve plačila taks pravnomočna upoštevaje dejstva in dokaze, ki so bili predloženi ob njenem prvem predlogu. Ponovni predlog za oprostitev na podlagi novih dejstev in dokazov je pritožbeno sodišče zavrnilo (razlogi v 9. točki). Sodišča izvajajo sodno oblast, predpise o taksnih obveznostih v sodnem postopku pa sprejema zakonodajalec. Pritožnica narobe razume vlogo sodne veje oblasti. Ni diskrecija sodišča, da odmeri sodno takso po „lastnem občutku“ dejanskih stroškov, ki bi nastali z izvedbo pritožbenega postopka, pač pa je v ZST-1 točno določena višina sodne takse, ki jo glede na vrednost spornega predmeta obračuna sodišče. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje utemeljeno izdalo plačilni nalog za plačilo sodne takse in ugovor pritožnice zoper njega zavrnilo. Pritožbeno sodišče se glede zavrnitve plačilnega naloga v izogib ponavljanju v celoti sklicuje na razloge sodišča prve stopnje (14. do 16. točka obrazložitve sklepa). Glede na vse navedeno je sodišče pritožbo tožeče stranke zoper sklep sodišča prve stopnje deloma zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje v 3. točki izreka (2. točka 365. člena ZPP).

----------

Op. št. (1): Tako tudi VSK sklep Cpg 209/214 in VSL sklep II Cp 3158/2013.