VSL sklep II Cpg 717/2015

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 166355/2014 z dne 4. 12. 2014 razveljavilo v 1. in 3. odstavku izreka in tožbo zavrglo (I. točka izreka). Tožnici je naložilo v plačilo pravdne stroške toženke v znesku 69,94 EUR v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka).

2Zoper navedeni sklep je zaradi napačne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka vložila pritožbo tožnica in predlagala, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da tožbenemu zahtevku tožnice v celoti ugodi oziroma podredno, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v nov postopek prvostopenjskemu sodišču. Priglasila je pritožbene stroške.

3Pritožba je bila vročena nasprotni stranki, ki nanjo ni odgovorila.

4Pritožba ni utemeljena.

5Po tem, ko je bila tožnica skladno s pravilom iz 106. člena ZPP(1) pozvana, naj tožbo dopolni in tako dopolnjeno v dveh izvodih v danem roku predloži sodišču, je sodišču poslala le en izvod svoje vloge (dopolnitve tožbe). Ker tožnica ni vložila zadostnega števila izvodov vloge, je prvostopenjsko sodišče z izpodbijanim sklepom zavrglo vlogo (dopolnitev tožbe) kot nepopolno in posledično v celoti razveljavilo sklep o izvršbi ter tožbo zavrglo.

6Pritožba sicer utemeljeno opozarja, da bi moralo sodišče prve stopnje v primeru nezadostnega števila izvodov vlog ravnati po 6. odstavku 108. člena ZPP, saj nezadostno število izvodov ne pomeni nepopolnosti vloge.(2) Tožba je nepopolna le, če ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala. Vendar je kljub temu, da je sodišče vlogo zavrglo kot nepopolno, odločitev o zavrženju pravilna in zakonita. Tudi v primeru, ko je predloženo premalo število vlog, gre namreč za pomanjkljivosti, ki vodi k zavrženju vloge po petem odstavku 108. člena ZPP.

7Pritožnica v pritožbi zavzema stališče, da zavrženje tožbe v konkretnem primeru predstavlja nesorazmeren poseg v strankino pravico do sodnega varstva (23. člen Ustave). Namen določila 106. člena ZPP je v tem, da naj stranke poskrbijo za to, da bo sodišče lahko nudilo sodno varstvo (tudi) v skladu s pravico nasprotne stranke do izjave v ustrezno koncentriranem postopku. Zato morajo stranke gradivo pripraviti v skladu z zahtevo iz 106. člena ZPP.

8Ker gre pri zavrženju za izrazito strogo sankcijo, mora biti zanjo izpolnjen še dodaten pogoj - stranka mora biti opozorjena na to, kako mora ravnati ter na posledico, ki jo bo v zadela v nasprotnem primeru. Ta pogoj je bil uzakonjen zato, da prepreči pretogo procesno ureditev, ki bi sankcionirala običajne življenjske spodrsljaje, pomote ipd. To velja tudi za primer, ko se je postopek začel na podlagi predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine. Ta pogoj (opozorilo na posledice) je bil z izdajo in vročitvijo sklepa VI Pg 254/2015 z dne 20. 2. 2015 izpolnjen, saj je sodišče tožnico že v izreku navedenega sklepa pozvalo, naj dopolnjeno tožbo s prilogami izroči sodišču v dveh izvodih ter tožnico v obrazložitvi opozorilo na posledico (zavrženje vloge) v primeru neupoštevanja tega sklepa. S tem je prvostopenjsko sodišče tudi izpolnilo obveznost opozorila, ki jo določa zakon v 6. odstavku 108. člena ZPP, in je tako tudi ravnalo skladno z načelom pomoči prava neuki strani. Posledično je torej ravnalo pravilno, ko je vlogo (predloženo zgolj v enem izvodu) zavrglo brez novega poziva na dopolnitev. Sodišče je namreč stranko konkretno pozvalo, naj stori tisto, kar ji nalaga že sam zakon. S tem je sodišče omililo trdoto sicer veljavnega načela ignorantia iuris nocet. Več kot eno opozorilo na posledico bi preseglo varstvo pred pretirano strogo procesno posledico. Iz tega razloga pritožbeno sodišče ni sledilo predlogu pritožnice za razveljavitev izpodbijanega sklepa. Tovrstno ravnanje bi preseglo pooblastila sodišča in bi bilo zato tudi v nasprotju z ustavnim načelom pravne države (2. člen Ustave).(3)

9Ob povedanem pritožnica ne more uspeti z očitki, da je zavrženje tožbe v obravnavanem primeru pomenilo nesorazmeren poseg v toženkino pravico do sodnega varstva, predvsem ob upoštevanju, da zavrženje tožbe ne predstavlja ovire za vložitev nove tožbe. Kadar sodišče postopek na prvi stopnji konča z nemeritorno odločbo in torej o predmetu v sporu vsebinsko ne odloča, o pravnomočno razsojeni stvari ne moremo govoriti.

10Ker pritožbeni razlogi niso podani in tudi ne razlogi, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

11Tožnica s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 165. člena ZPP).

----------------

Op. št. (1): N. Betetto, Pravdni postopek; zakon s komentarjem, 1. knjiga, str. 434

Op. št. (2): glej VSL sklep II Cpg 1067/2014, VSL sklep II Cpg 1143/2014, VSL sklep I Cp 2855/2009, VSL sklep I Cp 3842/2010 itd.

Op. št. (3): tako VSL sklep II Cp 2224/2014