VSL Sklep II Kp 18980/2017

Pritožbi državne tožilke se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnje odločanje.

1Okrožno sodišče v Kranju je z izpodbijanim sklepom, iz razloga po 1. točki prvega odstavka 277. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), zavrglo obtožnico zoper obdolženega A. A. zaradi štirih kaznivih dejanj poslovne goljufije po prvem odstavku 228. člena KZ-1. Odločilo je še, da stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, potrebni izdatki obdolženega ter potrebni izdatki in nagrada njegovega zagovornika, obremenjujejo proračun.

2Zoper sklep se je pritožila državna tožilka zaradi kršitve kazenskega prava. Višjemu sodišču je predlagala, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da obtožnico dopusti in ugovor obdolženčevega zagovornika zavrne kot neutemeljen.

3Pritožba je utemeljena.

4Po presoji razlogov izpodbijanega sklepa in pritožbenih navedb državne tožilke sodišče druge stopnje ugotavlja, da pritožnica utemeljeno ne sprejema ocene prvostopenjskega sodišča, da opisi očitanih kaznivih dejanj ne vsebujejo vseh zakonskih znakov kaznivega dejanja poslovne goljufije po prvem odstavku 228. člena KZ-1. Pritrditi je sicer izpodbijanemu sklepu, da zgolj sklenitev pogodbe in navedba, da je obdolženi s tem ustvaril vtis, da bodo obveznosti iz sklenjene pogodbe izpolnjene, ne predstavlja ravnanja, ki bi se ga lahko štelo kot preslepitvenega oziroma ne konkretizira zakonskega znaka preslepitve z lažnim prikazovanjem dejanskih okoliščin. Vendar nekritično, s tem pa tudi zmotno ocenjuje, da enaka ugotovitev velja tudi za nadaljnje navedbe v opisu očitanih kaznivih dejanj in sicer, da je obdolženi zamolčal, da je družba v slabem finančnem stanju zaradi (trajne) blokade računa družbe, ker le to še ne pomeni, da družba ni sposobna poravnati obveznosti iz sklenjenih pogodb.

5Slednjo razlago prvostopenjskega sodišča namreč utemeljeno napada državna tožilka, ki pravilno izpostavlja, da navedba o tem, da je obdolženi zamolčal, da je družba v slabem finančnem stanju zaradi blokade računa družbe, v zadostni meri konkretizira preslepitveni namen obdolženega kot zakonski znak očitanega kaznivega dejanja poslovne goljufije po prvem odstavku 228. člena KZ-1. Začasna, še bolj pa trajna blokada bančnega računa je tudi po oceni pritožbenega sodišča zanesljiv pokazatelj finančnega stanja družbe, saj blokada bančnega računa družbi onemogoča plačevanje računov in posledično izpolnjevanje obveznosti do svojih upnikov, v kolikor se obveznosti družbe nanašajo na finančne obveznosti, kot v obravnavanem primeru. Sodišče prve stopnje pa neutemeljeno pričakuje, da bi moral opis dejanja v konkretnem primeru vsebovati tudi dodatna pojasnila o dejanskem premoženjskem stanju družbe, saj je le to predmet dokaznega postopka, s tem pa tudi obrazložitve sodbe, na kar pravilno opozarja pritožnica.

6Glede na vse navedeno je sodišče druge stopnje pritožbi državne tožilke ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno in sicer tokrat vsebinsko odločanje o ugovoru, ki ga je obdolženčeva zagovornica podala zoper obtožnico.