VSL sodba III Cp 970/2015

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožeča stranka nosi svoje stroške pritožbenega postopka sama.

1V sodbi, ki je predmet pritožbenega preizkusa, je sodišče odločilo, da tožniku pripada odškodnina za nepremoženjsko škodo, ki jo je utrpel v prometni nezgodi, ki jo je povzročil zavarovanec tožene stranke, zavrnilo pa tožbeni zahtevek v delu, ki se nanaša na plačil odškodnine zaradi prikrajšanja pri dohodku (10.573,16 EUR s pripadki).

2Odločitev sodišča, da zavrne tožbeni zahtevek zaradi prikrajšanja pri dohodku, izpodbija tožeča stranka s pritožbo iz vseh razlogov po 338. členu ZPP. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. V obrazložitvi pritožnik navaja, da je bil v času od 21. 5. 2008 do 8. 4. 2010 prijavljen na zavodu kot iskalec zaposlitve. Pravica do nadomestila se mu je v aprilu 2010 iztekla. Že pred tem, predvsem pa v aprilu 2010, je intenzivno iskal novo zaposlitev. Predložil je številne prošnje za delo poklicnega voznika različnih kategorij pa tudi za druga dela. Do upokojitve sta mu manjkali še dve leti, zato se je želel zaposliti in si zagotoviti eksistenco. Kot voznik tovornjaka je imel možnost, da najde zaposlitev, zato je predlagal, da sodišče pri Zavodu za zaposlovanje preveri, kakšne so možnosti za zaposlitev poklicnih voznikov tovornjakov. Sodišče tega dokaza ni izvedlo, zato je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno. Razen zadnjih dveh let in pol pred nesrečo je tožnik vse od svojega 15 leta delal in pridobil 42 let delovne dobe, zato bi zagotovo zaposlitev po normalnem teku našel, če ne bi v kritičnem času utrpel poškodb v prometni nezgodi. Pritožnik bi se lahko zaposlil pri Avtoprevozništvu D.V., s. p., vendar do zaposlitve ravno zaradi poškodbe ni prišlo. Poškodbe so terjale relativno dolgo zdravljenje. Posledično je bil delno invalidsko upokojen kot invalid III. kategorije. Ker je starejši delavec, dela ni mogel več najti.

3Pritožba ni utemeljena.

4Odškodnina zaradi izgube zaslužka pomeni vzpostavitev stanja, ki ga sicer še ni bilo, bi pa po normalnem stanju stvari nastopilo, če ne bi bilo škodnega dogodka. Zato se o povrnitvi te škode – ker je bodoča škoda – odloča na podlagi predvidevanj o normalnem teku stvari, gledano s perspektive trenutka škodnega dogodka.

5Za oškodovance, ki so bili pred poškodbo stalno ali pa za določen čas zaposleni, se po sodni praksi šteje za verjetno, da bi po normalnem teku stvari zaslužek iz istega dela v enaki višini pridobivali tudi po škodnem dogodku, če se z večjo stopnjo verjetnosti ne izkaže kaj drugega (npr. da bi oškodovanec zaposlitev opustil, da ne bi več pridobival zaslužka).

6Ne gre prezreti, da tožnik od 21. 5. 2008, dve leti pred nezgodo, (6. 5. 2010) ni bil zaposlen, v času nesreče pa je že dopolnil 56 let in je sodil v kategorijo delavcev, ki na podlagi določil Zakona o delnih razmerjih uživajo glede na njihovo starost posebno varstvo. Tožnik ni zatrjeval, da bi zadnje dve leti pred nezgodo pridobival kakršnekoli dohodke z delom. Zadnjih nekaj mesec pred nezgodo je iskal zaposlitev, ni pa predložil dokaza, iz katerega bi sledilo, dela ni dobil zaradi zdravstvenih težav ali omejitev, prav nasprotno, sodišče se sklicuje na odgovore iz katerih sledi, da takšnega kadra niso potrebovali (A 34 in 35) ali pa so pač izbrali drugega kandidata (A 36). Tudi iz listinske dokumentacije, ki se nanaša na razgovor pri podjetniku D. V., ne sledi, da bi pritožnik zaposlitev, če ne bi imel zdravstvenih težav in omejitev, dobil. Zato tudi po stališču višjega sodišča pritožnik s stopnjo verjetnosti ni uspel dokazati, da bi se, če škodnega dogodka ne bi bilo, zaposlil in pridobival dohodek.

7Zmotno je stališče pritožbe, da bi sodišče moralo o verjetnosti nastanka škode presojati po objektivnem kriteriju: kakšne so možnosti za zaposlitev poklicnega voznika z poizvedbami pri Zavodu za zaposlovanje, glede na to, da pritožnik takšnega dela že dve leti pred nezgodo ni opravljal (subjektivni kriterij).

8Pritožbene navede niso utemeljene, pritožbeno sodišče tudi ni našlo tistih absolutno bistvenih kršitev postopka, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, zato je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

9Tožeča stranka, ki je v pritožbenem postopku propadla, nosi svoje stroške pritožbenega postopka sama.