VSC sklep I Ip 344/2014

Pritožba se zavrne in se v izpodbijani II. točki izreka potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Upnika R. B. d.d. in L. C., krijeta vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom o poplačilu odločilo, da se iz kupnine, dobljene s prodajo stanovanja št. … v drugi etaži stavbe št. …, k. o. V., v višini 50.200,00 EUR poplačajo stroški upnika R. B. d.d., stroški upnika L. C., stroški upnika H. d.o.o., davek na promet z nepremičninami ter del terjatve upnika R. B. d.d. v višini 48.360,02 EUR (I. točka izreka). Sklenilo je še, da se zavrne predlog upnika H. d.o.o, da se kot prioritetne štejejo in poplačajo njegove terjatve v izvršilnih zadevah VL 167564/2011, VL 8394/2011 in VL 199496/2012 (II. točka izreka).

2Odločitev sodišča prve stopnje v II. točki izreka izpodbijanega sklepa s pravočasno pritožbo izpodbija upnik H. d.o.o. (v nadaljevanju upnik) iz pritožbenega razloga zmotne uporabe materialnega prava po 3. točki prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). V njej navaja, da je sodišče prve stopnje neutemeljeno zavrnilo njegov predlog za prednostno poplačilo njegovih terjatev v izvršilnih zadevah VL 167564/2011, VL 8394/2011 in VL 199496/2012. Poudarja, da stvarnega bremena po 120. členu Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) ni potrebno vpisovati v zemljiško knjigo, saj mu to pravico daje že SPZ kot lex specialis, zato ga je sodišče prve stopnje dolžno upoštevati. Nadalje navaja, da bi se po njegovem mnenju moralo sodišče prve stopnje celo po uradni dolžnosti prepričati, ali ima lastnik prodane nepremičnine poravnane stroške upravljanja in vplačil v obvezen rezervni sklad, saj v nasprotnem primeru navedena zakonska določba SPZ ne more biti učinkovita in dosegati svojega namena. Pritožbenemu sodišču predlaga, da odločitev sodišča prve stopnje v izpodbijani II. točki izreka razveljavi.

3V odgovoru na pritožbo sta upnika R. B. d.d. in L. C. nasprotovala pritožbenim navedbam upnika, predlagala zavrnitev pritožbe in priglasila stroške pritožbenega postopka.

4Navedla sta, da je stvarno breme po prvem odstavku 120. člena SPZ omejeno le do višine petkratnega zneska najnižjega vplačila v rezervni sklad, česar pa upravnik ni konkretiziral, zato višine zahtevanega realnega bremena niti ni mogoče določiti. Prav tako pa svoje terjatve upravnik ni specificiral, da bi bilo mogoče ugotoviti podlago in naravo dolžnikove obveznosti do upravnika. Navedla sta tudi, da pravica stvarnega bremena na podlagi 120. člena SPZ ne obstoji v korist upravnika, temveč v korist drugih etažnih lastnikov.

5Pritožba ni utemeljena.

6V 120. členu SPZ je določeno, da če ima nepremičnina več kot dva etažna lastnika in več kot osem posameznih delov, obstoji na posameznem delu v etažni lastnini stvarno breme v korist drugih etažnih lastnikovza stroške upravljanja in vplačila v obvezen rezervni sklad do višine petkratnega zneska najnižjega vplačila v rezervni sklad, ki ima najboljši vrstni red.

7Upnik sicer pritožbeno pravilno navaja, da zakonitega stvarnega bremena po cit. določbi 120. člena SPZ ni treba vpisati v zemljiško knjigo, vendar pa nepravilno navaja, da bi moralo sodišče prve stopnje po uradni dolžnosti preveriti, ali ima lastnik prodane nepremičnine poravnane stroške upravljanja in vplačil v obvezen rezervni sklad, saj je breme za zatrjevanje in dokazovanje dejstev, ki utemeljujejo prednostne terjatve, na upniku, ki uveljavlja poplačilo tovrstne terjatve.(1)

8Odločitev sodišča prve stopnje v izpodbijani II. točki izreka sklepa je pravilna, vendar iz drugačnih materialnopravnih razlogov, kot jih je v obrazložitvi sklepa zapisalo sodišče prve stopnje.

9Kot je bilo pojasnjeno, je bilo trditveno in dokazno breme za ugotovitev dejstva, ali ima upnik prednostno poplačilno pravico zaradi zakonitega stvarnega bremena po 120. členu SPZ, na strani upnika. Upnik je v vlogi z dne 23. 1. 2014 pavšalno navedel le, da ima na podlagi 120. člena SPZ kot upravnik stavbe Š. 10 za stroške upravljanja in vplačil v obvezen rezervni sklad, ki jih terjatev vsebuje, stvarno breme na prodani nepremičnini z najboljšim vrstnim redom. V vlogi z dne 5. 2. 2014 pa je upnik navedel, da vztraja pri poplačilu svojih terjatev, ki vsebujejo stroške upravljanja in vplačil v obvezen rezervni sklad, ter v nadaljevanju po posamezni izvršilni zadevi konkretno specificiral višino svoje terjatve na dan razdelitvenega naroka, ki naj bi jo sestavljali stroški upravljanja in vplačil v rezervni sklad skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi ter sodna taksa z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Navajal je še, da ima na podlagi zakonitega stvarnega bremena za svoje terjatve najboljši vrstni red oz. prednost pred vsemi upniki, ki imajo vpisano hipoteko, oz. da se nahaja prvi v vrsti vpisanih v zemljiški knjigi. Kot dokaz je priložil specifikacijo terjatev na podlagi posameznih izvršilnih sklepov skupaj z izračunom zakonskih zamudnih obresti (priloga C 10 spisa).

10Ob takšnih trditvah in dokazih upnika pa je (ob tem, da sta upnika R. B. d.d. in L. C. na razdelitvenem naroku dne 14. 2. 2014 prednostno terjatev upnika prerekala) pravilen zaključek, da upnik ni izkazal zatrjevane prednostne terjatve iz naslova zakonitega stvarnega bremena po 120. členu SPZ. S prilogo C 10 namreč ni izkazal terjatev upravljanja v zneskih 326,18 EUR, 174,52 EUR in 511,34 EUR, saj iz navedene priloge terjatve iz tega naslova v uveljavljeni višini ne izhajajo (kot izhaja iz te listine izterjevane terjatve v višini 589,79 EUR, 389,15 EUR in 902,90 EUR zajemajo tudi druge terjatve, kot so dolgovi, prenosi saldov, deratizacija, dežurstvo, zavarovanje objekta, za katere pa pravica zakonitega stvarnega bremena v skladu z določbo 120. člena SPZ ne obstoji). Prav tako ni narava izterjevanih terjatev in njihova višina razvidna iz pravnomočnih sklepov o izvršbi, izdanih v postopkih VL 167564/2011, VL 8394/2011 in VL 199496/2012. Za terjatve vplačil v obvezen rezervni sklad pa je posebej pojasniti, da ne gre za lastno terjatev upravnika, ampak samih etažnih lastnikov. Ob pojasnjenem tako ni mogoč zaključek, da je upnik izkazal upravičenost do prednostnega poplačila izterjevanih terjatev v opredeljeni višini v skladu s 120. členom SPZ.

11Pritožbeno sodišče je zato pritožbo upnika, ki se je izkazala za neutemeljeno, zavrnilo in v izpodbijani II. točki izreka potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in s 353. členom ZPP ter s 15. členom ZIZ), saj tudi ob preizkusu, ki ga je dolžno opraviti po uradni dolžnosti, ni zasledilo kršitev oz. nepravilnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in s 15. členom ZIZ).

12Upnika R. B. d.d. in L. C. krijeta vsak svoje stroške, priglašene v odgovorih na pritožbo, saj njuni takšni stroški niso bili potrebi za izvršbo. (člen 38/V ZIZ v zvezi s členom 165/1 ZPP v zvezi s členom 15 ZIZ).

-----

Op. št. (1): Primerjaj drugi odstavek 197. člena ZIZ