VSC vmesna sodba Cp 655/2014

Pritožbi se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se spremeni tako, da se glasi:
“Obstoji zavarovalno kritje tožene stranke do tožnika, za škodo iz škodnega dogodka z dne 20. 8. 2012, iz sklenjenega zavarovanja stanovanjske hiše in opreme po Polici za premoženjsko zavarovanje št. 604-1019150.
Odločitev o stroških postopka se pridrži za končno odločbo.”
Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

1Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da se je tožnik poškodoval pri delu zavarovanke tožene stranke, katera je imela sklenjeno zavarovanje stanovanjske hiše in opreme po polici št. Zavarovalna pogodba je bila sklenjena skladno s Posebnimi pogoji za zavarovanje stanovanjske hiše z zavarovalno vsoto 50.000,00 EUR in odbitno franšizo 20.000,00 EUR. Sodišče prve stopnje pa je nato ugotavljalo, ali so podani izključitveni razlogi po navedenih posebnih pogojih tožene stranke, zaradi česar tožena stranka tožniku ne odgovarja za škodo. Sodišče prve stopnje je najprej ugotovilo, da ni šlo za medsebojno prostovoljno pomoč, saj je tožnik za opravljeno delo prejel plačilo. Ugotovilo je, da se tožnik ni poškodoval pri opravljanju obrtne ali katere druge dejavnosti ali posebno nevarnih opravil. Sodišče je nato zaključilo, da se je tožnik poškodoval na skobeljnem stroju, ki ima delovno površino in na sredini rezila, ki se vrtijo in so nekoliko dvignjena od delovne površine. Stikalo za izklop je stroj imel spredaj in zadaj. Sodišče je zaključilo, da je šlo za običajni skobeljni stroj, ki je bil popolnoma ustrezen za opravila za katera služi. Zato je ugotovilo, da skobeljni stroj ne predstavlja zelo nevarno stvar, da bi ustrezala pravnemu standardu po Posebnih pogojih tožene stranke in da tudi ne gre za posebno nevarno delo oziroma opravilo, kot je to želela prikazati tožena stranka, zato je sodišče zaključilo, da zavarovanje, ki ga je imela sklenjenega zavarovanka pri toženi stranki krije odgovornost za škodo, ki jo je v škodnem dogodku utrpel tožnik oziroma niso podani izključitveni pogoji po Posebnih pogojih OPREMA-07/11. Sodišče pa je nato še presojalo, ali je podana očitana krivdna odgovornost tožene stranke. Tožena stranka je ugovarjala, da je imel tožnik na voljo vsa zaščitna sredstva in bil opozorjen tudi na možnost grč v deski. Sodišče je ugotovilo, da je tožnik sam izpovedal, da skobeljni stroj ni imel primeža za deske, vendar pa je izpovedal, da dela sploh ni mogoče opraviti na drug način, niti s primežem, ker ga tako ne moreš namestiti. Tožnik je bil sam tisti, ki je dopustil, da bo obdeloval desko, ki je sicer imela grčo, vendar je tudi sam ocenil, da je deska v redu in da se jo bo, kljub grči dalo obdelati. Tožnik je tudi sam izpovedal, da dela z zaščitnimi rokavicami ne bi mogel opravljati. Zato je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je tožnik utrpel škodo v škodnem dogodku dne 20. 8. 2012, ki pa je nastala brez krivde zavarovanca tožene stranke. Sodišče je zaključilo, da ni možen zaključek o krivdni odgovornosti zavarovanca tožene stranke za vtoževano škodo in je zato zaključilo, da temelj tožnikovega tožbenega zahtevka ni podan, zato je izdalo sodbo, s katero ga je zavrnilo. O pravdnih stroških je odločilo na podlagi uspeha v pravdi.

2Zoper takšno odločitev se pritožuje tožeča stranka po svojem pooblaščencu. Uveljavlja vse pritožbene razloge iz člena 338 ZPP. Tožeča stranka se strinja z zaključkom sodišča, da v danem primeru niso bili podani s strani tožene stranke zatrjevani izključitveni razlogi za kritje nastale škode iz razloga, ker da do škodnega dogodka ni prišlo v okviru medsebojne prostovoljne pomoči in pri opravi obrtne dejavnosti in ker do škodnega dogodka ni prišlo pri opravljanju posebne nevarne dejavnosti oziroma v zvezi z zelo nevarno stvarjo. Sodišče pa je zmotno zaključilo, da ni šlo niti za nevarno stvar oziroma za nevarno dejavnost. Obstoj nevarne stvari oziroma nevarne dejavnosti, torej v danem primeru, glede na Posebne pogoje tožene stranke ni možno enačiti s pojmom oziroma standardom posebne nevarne stvari oziroma opravljanje posebno nevarne dejavnosti. Sodišče prve stopnje pa je pravilno upoštevalo razliko, da ni šlo za posebej nevarno dejavnost in ali za stvar iz katere izvira veliko večja nevarnost za nastanek poškodb, ne strinja pa se z zaključkom sodišča prve stopnje, ko ni štelo, da skobeljni stroj oziroma delo na njem zagotovo predstavlja vsaj običajno nevarno stvar oziroma nevarno dejavnost, torej ne posebno nevarno, temveč nevarno. Odločitev sodišča prve stopnje glede tega, da sporni skobeljni stroj ne predstavlja nevarne stvari oziroma delo na njem ne predstavlja nevarne dejavnosti, je torej materialnopravno zmotna. V zvezi s tem, da skobeljni stroj predstavlja nevarno stvar se je izrekla že sodna praksa v podobnih primerih. S takšno razlago se nenazadnje strinja tudi tožena stranka in sama apelira na obstoj nevarne stvari, pri čemer je sicer enačila posebno nevarno stvar z nevarno, kar pa je bila zmotna razlaga svojih lastnih pogojev, misleč, da ti izključujejo že škodo v zvezi z nevarno stvarjo. Glede na navedeno je torej po mnenju pritožbe jasno, da bi sodišče prve stopnje moralo zaključiti, da je delo na skobeljnem stroju nevarno, posledično pa je podana objektivna odškodninska odgovornost tožene stranke za tožniku nastalo škodo, ki po Posebnih pogojih ni izključena. Ker tega ni storilo, je materialno pravo zmotno uporabilo, posledično pa je tudi odločitev sodišča prve stopnje napačna. Tožeča stranka pa podredno navaja, da je v konkretnem primeru mogoče govoriti tudi o krivdni odgovornosti zavarovanca tožene stranke. Tožeča stranka je v danem primeru toženki očitala opustitve in sicer, da tožniku ni zagotovila nosilca oziroma primeža za deske, s katerim se deska vstavi v skobeljni stroj, brez, da bi se lahko poseglo v nevarni del stroja, da ji ni zagotovila zaščitnih rokavic oziroma drugih podobnih sredstev, s katerimi bi lahko tožnik deske vstavljal v skobeljni stroj brez nevarnosti za svoje zdravje, da M. T. tožnika ni opozorila na grče v lesu oziroma ni priskrbela za konkretno delo primernega lesa, ki naj ne bi imel grč, in da v kolikor bi vse to zagotovila, do škodnega dogodka ne bi prišlo, pri čemer je torej podana krivdna odškodninska odgovornost tožene stranke. Dokazno breme o obstoju zaščitnih sredstev oziroma opozorila, je bilo s tem na toženi stranki, katera pa z ničemer ni dokazala, da bi vse to tožniku dala na razpolago oziroma ga opozorila na grče in mu zagotovila primeren les. Obe zaslišani priči sta namreč jasno izpovedali, da rokavic in primeža ni bilo na voljo, prav tako pa je T. M. izpovedala, da tožnika ni na ničesar od zatrjevanega opozorila. Toženka torej v skladu z obrnjenim dokaznim bremenom ni uspela dokazati, da bi tožnik imel na voljo zaščitna sredstva niti tega, da bi slednji bil s strani njene zavarovanke oziroma družinskih članov opozorjen na grče. Sodišče prve stopnje bi zato moralo zaključiti, da obstajajo zatrjevane opustitve na strani tožene stranke. Sodišče prve stopnje pa je v točki 17 obrazložitve odločalo preko trditvene podlage tožene stranke, četudi so priče oziroma tožnik izpovedale, da se z rokavicami ali s primežem ni dalo delati, in da toženka trditev v tej smeri ni podala, glede obstoja za razbremenitev odškodninske odgovornosti. V skladu z ZPP ni dopustno presojati dejstev skozi izpovedbe prič, za katere ne obstaja trditvena podlaga pravdne stranke. Izpovedbe prič namreč ne morejo v skladu z ZPP nikoli nadomestiti pomanjkljive trditvene podlage pravdnih strank. Tožena stranka tudi v nobeni izmed svojih vlog ni zatrjevala, da je do škodnega dogodka prišlo zaradi nesrečnega naključja torej, da bi se poskušala razbremeniti krivde, niti ni podala nikakršnih dokazov v zvezi s tem. Kako je sodišče prišlo do zaključka v zvezi z nesrečnim naključjem, tožniku ni znano, niti se o tem ni imel možnosti izreči. Glede na dejstvo, da je sodišče prve stopnje zavrnilo tožnikov zahtevek skozi nezatrjevana dejstva tožene stranke, je zmotno uporabilo materialno pravo. Tožeča stranka predlaga, da pritožbeno sodišče samo spremeni izpodbijano sodbo in ugotovi odgovornost tožene stranke v celoti. Priglaša še pritožbene stroške.

3Pritožba je bila vročena nasprotni stranki, ki nanjo ni odgovorila.

4Pritožba tožeče stranke je glede podlage tožbenega zahtevka utemeljena (I. odstavek 315. člena ZPP in 5. alineja prvega odstavka 354. člena ZPP).

5Neutemeljena je sicer pritožba v delu, kjer očita, da bi sodišče prve stopnje moralo ugotoviti krivdno odgovornost zavarovanca tožene stranke. Tudi po zaključku sodišča druge stopnje, tožeča stranka ni zadostila dokaznemu bremenu, da bi dokazala obstoj vzročne zveze med opustitvijo dolžnosti zavarovanca tožene stranke zagotoviti varno delo za tožnika in nastalo nezgodo. Tožnik je namreč sam izpovedal, da tudi v kolikor bi imel na razpolago zaščitna sredstva, to je rokavice ali pa držalo ali primež za les, le-tega ne bi uporabljal in ga tudi dejansko ni uporabljal, ker se z rokavicami ne da delati, primeža pa se ne da namestiti na skobeljni stroj. Glede tega, da ga zavarovanka tožene stranke ni opozorila na grče v lesu pa je tožnik sam izpovedal, da je deske predhodno sam pregledal in se je nato tudi odločil, da bo uporabil le tiste deske, katere si je predhodno sam pripravil. Zaradi nedokazanosti obstoja vzročne zveze med temi zatrjevanimi opustitvami zavarovanca tožene stranke in nastalim škodnim dogodkom in s tem škodo, tako tožnik ni uspel dokazati obstoj zatrjevane krivdne odgovornosti po prvem odstavku 131. člena OZ, ki pa ne bi predstavljala izključitve zavarovalnega jamstva po zavarovalni polici št., skupaj z Posebnimi pogoji za zavarovanje stanovanjske opreme in Posebnimi pogoji za zavarovanje stanovanjske hiše.

6Pravilno pa pritožba opozarja na dejstvo, da je sodišče prve stopnje sicer pravilno ugotovilo, da delo na skobeljnem stroju in sam konkretni skobeljni stroj ni pomenil izključitvenih razlogov po Posebnih pogojih OPREMA-07/11. V konkretnem primeru ne gre za posebno nevarno delo oziroma posebno nevarno opravilo, kot je to želela prikazati tožena stranka. Zato je sodišče prve stopnje zaključilo, da zavarovanje, ki ga je imela sklenjenega zavarovanka pri toženi stranki krije odgovornost za škodo, ki jo je v škodnem dogodku utrpel tožnik in da niso podani izključitveni razlogi po Posebnih pogojih OPREMA-07/11. Nato je presojalo, ali je skobeljni stroj nevarna stvar oziroma ali delo na njemu predstavlja nevarno delo v smislu obstoja odškodninske odgovornosti po drugem odstavku 131. člena OZ, ki ureja odgovornost za škodo od stvari ali dejavnosti, iz katere izvira večja škodna nevarnost za okolico in po kateri se odgovarja ne glede na krivdo (člen 149 OZ). Sodišče prve stopnje je glede skobeljnega stroja in dela na njemu ugotovilo, da gre za stroj, ki ima nad delovno površino in na sredini rezila, ki se vrtijo in so nekoliko dvignjena od delovne površine, odvisno od tega koliko se nastavijo oziroma koliko je potrebno desko obdelati, razpon rezila pa je nekje med 5 in 8 mm. Tožnik se je poškodoval med delom na tem skobeljnem stroju, ko je le-ta obratoval in v primeru obratovanja se zaščita za rezilo odstrani in tako postane rezilo nezavarovano. Tožnik je opravljal delo tako, da je z rokami položil desko na skobeljni stroj in nato brez kakršnekoli pomagal to desko potisnil preko vrtečega se rezila. Ugotovilo je tudi, da se rezilo vrti tudi še po tistem, če se pritisne na stikalo za izklop. Tako je mogoče na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja s strani sodišča prve stopnje zaključiti, da je delo - opravilo, ki ga je opravljal tožnik v konkretnem primeru tega dne bilo objektivno nevarno, glede na to, da nobena zaščita skobeljnega stroja, kot je bil uporabljen v konkretnem primeru in ker izdelovalec stroja ni namestil prislona, ne pomeni 100 % varnosti, zaradi česar možnost poškodovanja ni izključena.(1) Zato sodišče druge stopnje sprejema odločitev, da je zavarovanec tožene stranke bil tožniku objektivno odškodninsko odgovoren za škodo, ki jo je tožnik utrpel v škodnem dogodku dne 20. 8. 2012 in sicer po pravilih o objektivni odškodninski odgovornosti podanih v drugem odstavku 131. člena OZ in člena 149 OZ (v smislu pravnega standarda nevarne dejavnosti po splošnih pravilih civilnega prava in katere odgovornost prva točka, prvega odstavka 20. člena Posebnih pogojev ne izključuje). Tako je mogoče zaključiti, da je delo, katerega je opravljal tožnik na skobeljnem stroju v lasti zavarovanca tožene stranke v konkretnem primeru predstavljalo nevarno opravilo za tožnika, saj je delo opravljal na skobeljnem stroju, ki je imel nezaščiteno rezilo, katero je v trenutku njegovega dela delovalo, se je vrtelo in tudi pri pravilnem rokovanju se nesreče ni dalo preprečiti, saj stroj ni imel nameščenih nobenih primežev ali vodil za obdelavo lesa, prav tako pa so rezila obratovala še nekaj časa tudi po tistem, ko se je skobeljni stroj s stikalom izključil. Pritožba je torej v tem delu glede tega, da je predstavljalo konkretno opravilo tožnika delo s povečano nevarnostjo na skobeljnem stroju v lasti zavarovanca tožene stranke utemeljena, in je zato podana objektivna odškodninska odgovornost zavarovanca. Objektivna odškodninska odgovornost tožene stranke pa ni izključena po Posebnih pogojih OPREMA-07/11, kot je to pravilno zaključilo sodišče prve stopnje, saj v konkretnem primeru ni šlo za posebno nevarno delo oziroma opravilo, kot je to želela prikazati tožena stranka, šlo pa je za delo in opravilo, ki dosega pravni standard opravljanje nevarnega dela - opravila. Zato je sodišče druge stopnje izdalo vmesno sodbo samo o podlagi tožbenega zahtevka tožeče stranke (prvi odstavek 315. člena ZPP) in je ugotovilo, da obstoji zavarovalno jamstvo po Polici zavarovanja stanovanjske hiše in opreme št. 604-1019150, katera je bila sklenjena v skladu s Posebnimi pogoji za zavarovanje stanovanjske opreme (OPREMA-07/11) in Posebnimi pogoji za zavarovanje stanovanjske hiše (hiša 07-011), z zavarovalno vsoto 50.000,00 EUR in odbitno franšizo 200,00 EUR. V skladu s pogodbeno podlago, 20. člen Posebnih pogojev OPREMA-07/11, zavarovanje krije odgovornost zavarovanca za škode, ki jih povzroči tretjim osebam, kot zasebnik v vsakdanjem življenju, vendar ne pri upravljanju obrtne ali katere druge dejavnosti, ali posebno nevarnih opravil, ki so našteta v 1. točki prvega odstavka 20. člena Pogojev in ker konkretnega opravila na skobeljnem stroju ni šteti v smislu izključitvenih pogojev OPREMA-07/11, v smislu pravnega standarda posebno nevarnega opravila za katerega zavarovalnega jamstva po zavarovalni pogodbi in pogojih ne bi bilo (za posebno nevarno opravilo šteje opravilo, iz katerega izvira večja škodna nevarnost za nastanek škode od povprečne v smislu pravnega standarda nevarne dejavnosti po splošnih pravilih civilnega prava - tako prva točka prvega odstavka 20. člena OPREMA-07/11), je zato podano zavarovalno jamstvo tožene stranke. Odločitev sodišča druge stopnje temelji na 5. alineji prvega odstavka 358. člena ZPP in prvem odstavku 315. člena ZPP, saj je dejansko stanje v sodbi sodišča prve stopnje pravilno ugotovljeno, sodišče prve stopnje pa je zmotno uporabilo materialno pravo.

7Ker je sodišče druge stopnje izdalo vmesno sodbo o podlagi tožbenega zahtevka, bo sodišče prve stopnje v nadaljevanju pravdnega postopka odločilo še o višini odškodnine, ki pripada tožniku iz sklenjene zavarovalne pogodbe. Odločitev o stroških postopka se pridrži za končno odločbo (člen 164 ZPP).

8Odločitev o pritožbenih stroških, se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

-----

Op. št. (1): Tako tudi sodba in sklep VS RS II Ips 133/2006 z dne 11. 5. 2006.