UPRS sodba IV U 262/2014

I. Tožba se zavrne.
II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

1Center za socialno delo A., kot prvostopenjski upravni organ, je z odločbo št. 1203-8/2013-7 z dne 22. 4. 2014 odločil, da se mld. B.B. odvzame materi C.C., in se odda v varstvo in vzgojo drugi osebi - v rejništvo (1. točka izreka); da se mld. B.B. namesti v rejniško družino D.D. (2. točka izreka); da se mld. E.E. odvzame materi C.C. in odda v varstvo in vzgojo drugi osebi - v rejništvo (3. točka izreka); da se mld. E.E. namesti v rejniško družino D.D. (4. točka izreka); da je C.C. dolžna 28. 4. 2014 ob 13 uri pripeljati mld. E.E. z ustrezno garderobo, osebnim dokumentom in zdravstveno izkazano v Center za socialno delo A. (CSD) in da bodo strokovne delavke CSD deklico namestile v rejniško družino (5. točka izreka); da je C.C. dolžna 28. 4. 2014 izročiti strokovni delavki na CSD zdravstveno kartico in osebne dokumente za mld. B.B. (6. točka izreka); da je F.F. , pri kateri je bil B.B. nameščen na podlagi začasne odločbe, dolžna B.B. pripeljati v CSD, po vročitvi odločbe (7. točka izreka); da se s to odločbo razveljavi začasna odločba št. 1203-8/2013-7, ki jo je izdal CSD 12. 12. 2013 v zadevi odvzema mld. B.B. (8. točka izreka); da pritožba zoper to odločbo ne zadrži njene izvršitve (9. točka izreka) in da v tem postopku ni bilo stroškov postopka (10. točka izreka).

2Prvostopenjski organ je v obrazložitvi izpodbijane odločbe pojasnil, da je družino C.C. obravnaval že dalj časa, zaradi ugotavljanja ogroženosti mladoletnih otrok, na podlagi prijav o neustreznem ravnanju in opuščanju skrbi za mladoletne otroke, tako od stanovalcev bloka, Občine A., družbe SOS telefon, Vrtca A., OŠ G., zdravstvene službe in anonimnih prijav. Povzel je vsebino teh prijav in pojasnil, kako se je CSD vključil v postopek obravnave te družine. CSD je opravil na domu družine nenapovedan obisk, dne 25. 1. 2013 jo je seznanil s poročilom vrtca in pediatra ter se z njo dogovoril za obiske in pogovore v vrtcu, na CSD. Dne 12. 6. 2013 je bil opravljen ponoven obisk na domu. Dne 20. 6. 2013 je bil sklican multidisciplinarni tim, na katerem se je ugotovilo, da gre za tako visoko stopnjo ogroženosti otrok, da je potreben ukrep odvzema vseh petih otrok. Mati je bila s tem mnenjem in sklepi seznanjena, kakor tudi z uvedbo postopka odvzema otrok in oddaje v rejniško družino ter predlogom, da se v tem postopku imenuje izvedenec za področje klinične psihologije. Na podlagi te seznanitve je bila mati pripravljena sodelovati s strokovno službo CSD. Prvostopenjski organ je povzel navedbe otroka B.B., ki je bil v času od 1. 11. 2013 do 13. 12. 2013 v bolnišnični obravnavi v Celju, poročilo otroškega oddelka SB Celje, poročilo psihologinje SB Celje ter klinično psihološko izvedensko mnenje, ki ga je 10. 12. 2013 podala izvedenka za klinično psihologijo H.H. iz Celja. Na podlagi navedenega je CSD ocenil, da gre za takšno stopnjo ogroženosti, ki zahteva takojšnjo izločitev otroka iz sedanjega družinskega okolja, zato je bila 12. 12. 2013 izdana začasna odločba o odvzemu B.B. materi in namestitvi v rejniško družino.

3Po prejemu izvedenskega mnenja sodne izvedenke za klinično psihologijo H.H. z dne 10. 12. 2013, je CSD pridobil še poročilo šole, vrtca in zdravstvene službe ter mnenje strokovne komisije in za 10. 1. 2014 razpisal ustno obravnavo. Pojasnil je, da je v tem postopku I.I., oče mld. J.J., podal predlog, da se sin J.J. zaupa v varstvo in vzgojo njemu in da ne želi, da bi se oddal v rejniško družino. V zvezi s tem postopkom je 28. 3. 2014 Okrožno sodišče v Celju sklenilo, da se izda začasna odredba, s katero se mladoletni J.J. dodeli v varstvo, vzgojo in oskrbo I.I. Ugotovljeno je bilo, da je bila s sodbo Okrajnega sodišča v Slovenskih Konjicah z dne 7. 3. 2014 C.C. izrečena pogojna obsodba z varstvenim nadzorstvom, zaradi kaznivega dejanja zanemarjanja mladoletne osebe in surovega ravnanja. Dne 20. 3. 2014 je bila na Okrožno državno tožilstvo v Celju podana ovadba zoper znanega storilca, na podlagi suma preiskave kaznivega dejanja spolnega napada na osebo mlajšo od 15 let, na škodo mladoletnega B.B. V zadevi odvzema mladoletnih otrok je CSD ponovno imenoval strokovno komisijo, da poda svoje mnenje in razpisal ustno obravnavo za dne 27. 3. 2014. Iz strokovnega mnenja izhaja stopnja ogroženo okolja, v katerem živijo otroci in predlog, da se starejši trije otroci, J.J., B.B. in E.E., umaknejo iz družine in se jim zagotovi varnejše in bolj vzpodbudno okolje.

4Odločitev je prvostopenjski organ oprl na določbe Konvencije o otrokovih pravicah ter določbe Zakona o zakonskih zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR), določbo 6. in 119. člena zakona. Na podlagi številnih prijav, pridobljenih poročil, izvedenskega mnenja, opravljenih pogovorov in izdelane ocene ogroženosti, je ocenil, da je potrebno starejše tri otroke J.J., B.B. in E.E. umakniti iz domačega okolja, saj je za njih ogrožujoče in jim ne nudi pogojev za zdravo rast in razvoj. Skliceval se je na določbo 157. člena ZZZDR in pojasnil namen rejništva ter na podlagi določbe 120. člena ZZZDR sprejel odločitev o odvzemu otrok iz družine in njihovi oddaji v rejniško družino.

5Drugostopenjski organ Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, je pritožbo C.C. zoper odločbo z dne 22. 4. 2014 zavrnilo in odločilo, da stroški postopka gredo v breme pritožnice.

6Tožnica je v tožbi, ki jo je vložila zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in bistvene kršitve pravil postopka navedla, da se odločbe ne da preizkusiti, zato so bila posledično bistveno kršena pravila upravnega postopka. Obrazložitev izpodbijane odločbe je sicer zelo obširna, vendar je v njej veliko nerelevantnih podatkov, zato je nepregledna, nejasna in posledično nepopolna. Prvostopenjski organ navaja potek postopka, ni pa določno navedel odločilnih razlogov, ki so zahtevali poseg v ustavno zagotovljene pravice. S to prakso je nadaljeval tudi drugostopenjski organ. Prav tako se pritožbeni organ ni opredelil do v pritožbi izpostavljenih okoliščin, ki jih v svojo odločbi navaja prvostopenjski organ in iz katerih ne izhaja zanemarjenje mladoletnih otrok (pediater ni našel znakov nasilja nad otroci; rezultati nenapovedanih obiskov CSD niso bili obremenjujoči; neutemeljena prijava stanovalcev...). Izpodbijana odločba je nezakonita tudi zato, ker se ukrep odvzema otrok in oddaje v rejništvo brez soglasja staršev izvede le, če so ugotovljeni hudi primeri zlorab in zanemarjenja mladoletnih otrok, kar v konkretnem primeru ni bilo izkazano. Drugostopenjski organ se sklicuje na številne izjave, ne navede pa čigave so te izjave. Odločitev je bila sprejeta le na podlagi verjetno izkazanih dejstev in domnev in ne na načelu materialne resnice. Prav tako bi moral upravni organ pogoje za namestitev otrok v rejniški družini ugotavljati za vsakega otroka posebej, kar bi morala upoštevati tudi izvedenka, ki bi morala pri vsakem posameznem otroku ugotavljati razvojno ogroženost in vzgojno zanemarjenost.

7Glede na dejstvo, da je tožnica v kraju negativno stigmatizirana, je popolna in resnična ugotovitev dejanskega stanja ključna v tem primeru. To se kaže že v poročilih vrtca, kjer sta poročili vzgojiteljice J.J. in E.E. zelo različni. Nadalje je bilo v postopku kršeno načelo kontradiktornosti, ker je upravni organ neutemeljeno zavrnil tožničine dokazne predloge po zaslišanju stanovalcev večstanovanjskega objekta, kjer je tožnica živela. Celotni postopek v bistvu temelji na njihovih lažnih prijavah socialnim službam. Neutemeljeno je upravni organ zavrnil tudi zaslišanje priče K.K. Prav tako organa nista upoštevala in se opredelila do tožničinih pojasnil v zvezi s posameznimi dogodki. V postopku pridobljeni dokazi kažejo na to, da se je stanje v tožničini družini po aktivni vključitvi CSD bistveno izboljšalo, prav tako pa bi bilo treba upoštevati, da se je družina preselila v večje trisobno stanovanje.

8Prav tako upravna organa ustrezno uporabila določbe drugega odstavka 236. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), saj pogoji za izvršitev odločbe pred pravnomočnostjo niso obrazloženi. Organ druge stopnje ni ugotavljal niti okoliščin, ki jih glede na določbo 247. člena ZUP mora ugotavljati, predvsem ni ugotavljal, ali je prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev pravil postopka in kršitve materialnega prava. Sodišču predlaga, da se odločbi obeh organov odpravita in da se postopek odvzema mladoletnega B.B. in E.E. in oddaje v rejniško družino ustavi. Predlaga tudi povrnitev stroškov postopka.

9Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise. V odgovoru na tožbo predlaga, da sodišče iz razlogov navedenih v izpodbijani odločbi tožbo zavrne.

10Stranka z interesom v tem upravnem spor, L.L., na tožbo ni odgovoril.

K I. točki izreka:

11Tožba ni utemeljena.

12Po presoji sodišča je odločitev organa prve stopnje, potrjena z odločitvijo organa druge stopnje, pravilna in zakonita, zato se sodišče sklicuje na razloge odločbe organa prve stopnje, dopolnjene z razlogi organa druge stopnje (drugi odstavek 71. člena ZUS-1). V zvezi s tožbenimi ugovori pa dodaja:

13V obravnavani zadevi pravni okvir odločanja predstavljajo določbe ZZZDR in določbe ZSV. Tako je v ospredju odločitev vedno otrokova korist, ki je uzakonjena v določbi 5a. člena ZZZDR in veže tako starše, kot druge osebe, državni organi in nosilce javnih pooblastil. Določba 6. člena ZZZDR določa tudi, da država zagotavlja varstvo mladoletnim otrokom vselej, kadar je ogrožen njihov zdrav razvoj in kadar to zahtevajo druge koristi otrok (6. člen ZZZDR). Poleg navedenih določb iz ZZZDR izhaja dolžnost CSD, izvesti potrebne ukrepe, ki jih zahtevata vzgoja in varstvo otroka ali varstvo njegovih premoženjskih ter drugih pravic in koristi. (119. člen ZZZDR) ter sme odvzeti otroka staršem in ga dati v vzgojo in varstvo drugi osebi ali zavodu, če so starši zanemarili otrokovo vzgojo in varstvo ali če je to iz drugih pomembnih razlogov v otrokovo korist (prvi odstavek 120. člena ZZZDR). Center za socialno delo izvajanje ukrepa iz prvega odstavka 120. člena ZZZDR spremlja (tretji odstavek 120. člena ZZZDR). Otroka, katerega telesni in duševni razvoj je ogrožen v okolju, v katerem živi, in ki iz različnih vzrokov ne more živeti pri starših, center za socialno delo odda v rejništvo (prvi odstavek 157. člena ZZZDR). Namen rejništva je, da se otrokom pri osebah, ki niso njihovi starši, omogoči zdrava rast, izobraževanje, skladen osebnostni razvoj in usposobitev za samostojno življenje ter delo (154. člen ZZZDR). Privoljenje staršev za oddajo otroka v rejništvo ni potrebno, če je bil otrok staršem odvzet (158. člen ZZZDR).

14Sodišče ugotavlja, da je prvostopenjski organ pri izdaji izpodbijane odločbe pravilno upošteval in uporabil prej citirana določila ZZZDR, ter postopkovna določila ZSV. Slednji predpis v 86. členu določa, da kadar socialno varstveni zavodi v izvrševanju javnih pooblastil odločajo o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih posameznikov, postopajo po Zakonu o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), če niso posamezna vprašanja postopka v tem ali drugem zakonu drugače urejena, določba 88. člena pa določa, da kadar odločajo centri za socialno delo v upravnih stvareh o pravicah in koristih otroka po 120. in 121. členu ZZZDR, si morajo v posebnem ugotovitvenem postopku pred odločitvijo pridobiti mnenje strokovne komisije in razpisati ustno obravnavo (88. člen ZSV).

15Iz listin priloženega upravnega spisa, ter povzetka dejanskih ugotovitev navedenih v obrazložitvi izpodbijane odločbe izhaja, da je CSD A. družino začel spremljati že leta 2012. Listine dokazujejo tudi, da se je postopek vodil v sodelovanju z materjo otrok, C.C. in očeti otrok. V tem postopku se je pridobilo mnenje stalne sodne izvedenke za klinično psihologijo št. 1203-8/2013 z dne 10. 12. 2013 in izdelala ocena ogroženosti za mld. B.B. Dne 11. 12. 2013 se je sestal strokovni svet, ki je odločil, da se izda začasna odločba za odvzem B.B. iz družine in njegovo namestitev v rejniški družini. Začasna odločba št. 1203-8/2013-7 je bila izdana z dne 12. 12. 2013.

16Nadalje je iz priloženih listin upravnega spisa razvidno, da se je 7. 1. 2014 sestala strokovna komisija, ki je izdelala strokovno mnenje ter na podlagi ugotovitve, da se otroci J.J., B.B. in E.E., ki v domačem okolju nimajo dovolj vzpodbud, so zanemarjeni, njihove razvojne potrebe niso prepoznane in nimajo zagotovljenih pogojev za razvoj svojih vsestranskih potencialov, začasno izločijo iz domačega okolja in se jih namesti v ustrezno rejniško družino, mati in njen partner pa vključita v ustrezne oblike pomoči.

17Dne 10. 1. 2014 je bila izvedena ustna obravnava, ki so se je udeležili C.C., njen partner M.M. in delavci CSD. Dne 13. 1. 2014 je bila izdelana strokovna ocena ogroženosti mld. J.J., B.B., E.E., N.N. in O.O. nadalje listine upravnega spisa izkazujejo, da je bila mama otrok seznanjena z vodenjem postopka odvzema otrok in njihove oddaje v rejniško družino in da je CSD družini pomagal z raznimi oblikami pomoči. Dne 24. 2. 2014 je bilo izdelano dopolnilno izvedeniško mnenje stalne sodne izvedenke za klinično psihologijo H.H., dne 18. 3. 2014 pa se je sestala strokovna komisija, ki je istega dne podala strokovno mnenje o odvzemu otrok J.J., B.B. in E.E. Ponovno je bilo dne 20. 3. 2014 izdelano dopolnilno izvedeniško mnenje, ter 27. 3. 2014 izvedena ustna obravnava, ki se je je udeležila tudi tožnica. Na tej so se navzoči seznanili z zbrano dokumentacijo, mnenjem strokovne komisije, tožnici pa je bila dana možnost izjaviti se o predstavljenih dokazih in mnenjih.

18Tožnica nasprotuje predvsem ugotovitvam, ki se nanašajo na stopnjo ogroženosti otrok. Sodišče ugotavlja, da je CSD koristi otrok ugotavljal na podlagi vseh listin in dokazov zbranih v ugotovitvenem postopku. Utemeljil jo je z navedbo listin pridobljenih v postopku spremljanja družine in povzetkom vseh prijav o razmerah v družini, uradnih zaznamkov o obiskih na domu ter ugotovitvah multidisciplinarnih timov. Prav tako je v postopku svojo odločitev utemeljeval s pridobitvijo podatkov pridobljenih s strani bolnišnice Celje in Ljubljana ter izvedenskimi mnenji. Odločitev je oprl tudi na poročilo CSD A. ter začasno odredbo Okrožnega sodišča v Celju z dne 28. 3. 2014. Upošteval je tudi sodbo Okrajnega sodišča v Slovenskih Konjicah z dne 7. 3. 2014 ter podatek, da je bila na Okrožno državno tožilstvo v Celju 20. 3. 2014 podana ovadba zoper znanega storilca. Vse listine zbrane v ugotovitvenem postopku po presoji sodišča utemeljujejo izpodbijano odločitev, zato je sodišče tožbene ugovore, ki so se nanašali na verjetno izkazane okoliščine za odvzem otrok in njihovo namestitev v rejniško družino zavrnil.

19Prvostopenjski organ, ki je v izpodbijani odločbi obširno povzel vsebino citiranih listin je tudi po presoji sodišča pravilno zaključil, da je odvzem otrok staršem v njihovo korist, ker je v matični družini njihov nadaljnji razvoj ogrožen. Upravni organ je pri odločitvi upošteval, da vsi zbrani dokazi izkazujejo, da mama s svojim ravnanjem zanemarja varstvo, vzgojo in oskrbo mladoletnih otrok in s tem njihov nadaljnji psihofizični razvoj. Prav tako mati ni kritična do svojih ravnanj. V posledici je prvostopenjski organ ugotovil, da je ukrep odvzema otrok nujen. V tej zvezi je upravni organ pojasnil tudi, da gre za mladoletna otroka (B.B. in E.E.), ki že po zakonu potrebujeta zaščito in varstvo, ki naj bi ga jima zagotovila država, in da bi vsako nadaljevanje bivanja obeh otrok v matični družini povzročilo nadaljnjo škodo na čustvenem in psihosocialnem področju, zato pritožba ne zadrži izvršitve. S tem je po presoji sodišča upravni organ tudi ustrezno obrazložil, zakaj je bilo treba odločbo izvršiti pred njeno dokončnostjo.

20Po presoji sodišča se je na podlagi spoznanj in ugotovitev, do katerih je prišel prvostopenjski organ, oblikovala zadostna dejanska podlaga za sprejeto odločitev, zato je bila po presoji sodišča odločitev strokovno utemeljena in glede na uvodoma navedene določbe ZZZDR materialnopravno pravilna, očitati pa ji ni mogoče niti postopkovnih kršitev, ne določbe 88. člena ZSV, ne določb ZUP. Sodišče je tožbo, po ugotovitvi, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen in da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena, zavrnilo kot neutemeljeno, na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1.

K II. točki izreka:

Tožnica je ob vložitvi tožbe predlagala tudi povrnitev stroškov postopka. Skladno z določbo četrtega odstavka 25. člena ZUS-1 trpi v primeru, če sodišče tožbo zavrne ali zavrže ali se postopek ustavi, vsaka stranka svoje stroške postopka. Ker je v obravnavani zadevi sodišče tožbo zavrnilo, je skladno s prej citirano določbo moralo zavrniti tudi zahtevo za povrnitev stroškov postopka.