VSRS sodba II Ips 2/2015

I. Reviziji se ugodi in se sodba sodišča druge stopnje spremeni tako, da se po spremembi v celoti glasi:

1. Toženkini pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se tožbeni zahtevek za ugotovitev, da je stanovanje z ID znakom ... (dvosobno stanovanje ...) skupno premoženje pravdnih strank, katerih deleža na njem sta enaka, zavrne.

2. Tožnikova pritožba se zavrne in se odločitev sodišča prve stopnje v nespremenjenem delu (zavrnitvenem delu stroškovne odločitve) potrdi.

II. Tožeča stranka mora v roku 15 dni toženi stranki povrniti stroške postopka v višini 5.479,78 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

1Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je stanovanje z ID znakom ... (stanovanje na naslovu ...) skupno premoženje pravdnih strank, katerih deleža na njem sta enaka. Toženki je naložilo tudi povračilo tožnikovih stroškov postopka.

2Sodišče druge stopnje je tožnikovi pritožbi zoper stroškovno odločitev ugodilo in odločitev sodišča prve stopnje v tem delu spremenilo tako, da je toženki naložilo plačilo še dodatnih tožnikovih stroškov, toženkino pritožbo pa v celoti zavrnilo ter sodbo sodišča prve stopnje v nespremenjenem delu (glede obstoja skupnega premoženja in deležev pravdnih strank na njem) potrdilo.

3Toženka zoper odločitev sodišča druge stopnje vlaga revizijo. Predlaga spremembo izpodbijanih sodb tako, da se tožbeni zahtevek zavrne, podrejeno njuno razveljavitev in ponovno sojenje ter zahteva povrnitev stroškov. Opozarja, da predmeta skupnega premoženja ni več, ker je bilo stanovanje prodano na javni dražbi zaradi poplačila skupnih dolgov. Poudarja vsebino drugega odstavka 56. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR) o nerazdelni odgovornosti obeh zakoncev s posebnim in skupnim premoženjem za obveznosti, ki obremenjujejo oba, za obveznosti v zvezi s skupnim premoženjem in za obveznosti, prevzete za tekoče potrebe družine. Meni, da tožnik za ugotovitveno tožbo nima pravnega interesa, in sodiščema nižjih stopenj očita, da ji v nasprotju z ustaljeno sodno prakso nista dopustili delitve skupnega premoženja že v tem postopku in sta ji naložili še dodaten postopek.

4Tožeča stranka na vročeno revizijo ni odgovorila.

5Revizija je utemeljena.

6Sodišče prve stopnje je ugotovilo naslednje odločilno dejansko stanje:

- stanovanje je bilo kupljeno v času trajanja zakonske zveze pravdnih strank s sredstvi, pridobljenimi z delom, nekaj so prispevali tudi starši obeh;

- vse listine so se glasile le na toženko, ker tožnik zaradi hrvaškega državljanstva ni mogel pridobiti nepremičnin;

- stanovanje je bilo 20. 12. 2011 prodano v izvršilnem postopku.

7Toženka utemeljeno opozarja, da na stvari, za katero tožnik trdi, da sodi v njuno skupno premoženje, nihče od njiju nima več lastninske pravice. Stanovanje je bilo še pred izdajo sodbe sodišča prve stopnje prodano v izvršilnem postopku. Kupec na kupljeni stvari pridobi lastninsko pravico na originaren način s pravnomočnostjo sklepa o izročitvi nepremičnine, vpis njegove lastninske pravice v zemljiški knjigi pa je le deklaratorne narave.(1) Če del skupnega premoženja zakoncev ni več v njuni lasti, so izključene njune stvarnopravne pravice na njem. S tem pa tudi njuni stvarnopravni zahtevki glede tega dela premoženja. To je sodna praksa že večkrat potrdila.(2) Ker je na dlani, da na prodanem stanovanju tožnikove in toženkine lastninske pravice, katere ugotovitev tožnik zahteva s svojim tožbenim zahtevkom, (več) ni, sta sodišči nižjih stopenj napačno zaključili, da prodano stanovanje spada v skupno premoženje pravdnih strank.

8Sicer drži, da prenehanje lastninske pravice ne prepreči ugotavljanja obsega skupnega premoženja in deležev na njem v vsakem primeru, a za možnost uspeha tožbenega zahtevka mora biti ta izražen v denarju.(3) Tožbenega zahtevka za plačilo denarnega zneska tožnik ni postavil, čeprav je za okoliščino, da je bilo stanovanje prodano v izvršilnem postopku, izvedel še pred koncem postopka pred sodiščem prve stopnje in je imel možnost spremeniti tožbo.(4) Ker tudi morebitnega drugega tožbenega zahtevka, v katerem bi bila ugotovitev obsega prodanega skupnega premoženja predhodno vprašanje, (še) ni, je odveč razpravljati o tem, ali je stanovanje pred prodajo spadalo v skupno premoženje pravdnih strank, pa tudi, ali so bili z njegovo prodajo poplačani dolgovi, ki izvirajo iz skupnega premoženja.(5) Revizijsko sodišče se zato do tovrstnih navedb pravdnih strank ne bo opredeljevalo.

9Ker je revizijsko sodišče ugotovilo, da je bilo materialno pravo zmotno uporabljeno, je reviziji ugodilo in sodbo sodišča druge stopnje spremenilo tako, kot izhaja iz izreka te odločbe (380. člen ZPP).

10Če sodišče spremeni odločbo, zoper katero je bilo vloženo pravno sredstvo, odloči o stroških vsega postopka (drugi odstavek 165. člena ZPP). Ker je tožnik izgubil spor, mora sam kriti svoje stroške in toženki povrniti njene stroške postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP). Revizijsko sodišče je toženki kot potrebne stroške priznalo priglašenih 828,10 EUR nagrade za postopek pred sodiščem prve stopnje po tar. št. 3100 Zakona o odvetniški tarifi (v nadaljevanju ZOdvT), 764,40 EUR nagrade za narok po tarifi št. 3102 ZOdvT, 20,00 EUR materialnih stroškov po tarifi št. 6002 ZOdvT, 1.019,20 EUR nagrade za postopek pred sodiščem druge stopnje po tarifi št. 3210 ZOdvT, 20,00 EUR pritožbenih materialnih stroškov po tarifi št. 6002 ZOdvT, 1.274,00 EUR nagrade za revizijski postopek po tarifi št. 3300 ZOdvT, 20,00 EUR revizijskih materialnih stroškov po tarifi št. 6002 ZOdvT, na odvetniške storitve tudi 20 % ali 22 % (v revizijskem postopku) DDV, potne stroške toženkinega pooblaščenca iz Brežic v Krško in nazaj za štiri naroke v višini 37,36 EUR, 400,00 EUR sodne takse za pritožbo (v delu, v katerem njenega plačila ni bila oproščena) ter 281,70 EUR sodne takse za revizijo (v delu, v katerem njenega plačila ni bila oproščena) skupaj 5.479,78 EUR. Ni posebej priznalo nagrade za vsak opravljen narok, saj nagrada za narok po tarifni številki 3102 ZOdvT vključuje nagrado za vse naroke in se ne priznava za vsakega posebej (niti za poravnalnega).(6) Pa tudi ne priglašenih stroškov nagrade odgovora na začasno odredbo, saj toženka ni odgovorila na predlog za njeno izdajo, niti zoper njo ugovarjala, in ne potnih stroškov pooblaščenčevega substituta, saj ti za postopek niso bili potrebni (prvi odstavek 155. člena ZPP). Tožnik mora toženki priznani znesek povrniti v roku 15 dni od vročitve te sodbe, sicer bo dolžan plačati tudi zakonske zamudne obresti.

---.---

Op. št. (1): Primerjaj odločbo Vrhovnega sodišča II Ips 100/2012 z dne 29. 8. 2013.

Op. št. (2): Primerjaj odločbe Vrhovnega sodišča II Ips 876/2006 z dne 11. 12. 2008, II Ips 353/1998 z dne 17. 6. 1999, II Ips 262/2010 z dne 14. 4. 2011,...

Op. št. (3): Primerjaj odločbi Vrhovnega sodišča II Ips 876/2006 z dne 11. 12. 2008, II Ips 108/2001 z dne 4. 10. 2001.

Op. št. (4): Če tožeča stranka spremeni tožbo tako, da zahteva zaradi okoliščin, ki so nastale po vložitvi tožbe, iz iste dejanske podlage drug predmet ali denarni znesek, privolitev tožene stranke ni potrebna (186. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP).

Op. št. (5): Pogoj za obravnavo vmesnega ugotovitvenega zahtevka je prejudicialnost, primerjaj Galič v Pravdni postopek, zakon s komentarjem, GV Založba in Založba Uradni list RS, Ljubljana 2006, 2. knjiga, str. 161 in naslednje.

Op. št. (6): Primerjaj sklep VS RS II Ips 56/2011 z dne 14. 4. 2011.