VSL sklep I Kr 56648/2013

Za nadaljevanje postopka se določi Okrajno sodišče v Novem mestu.

1Pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani se obravnava obtožni predlog zoper obdolženega A. A. zaradi treh kaznivih dejanj obrekovanja po prvem odstavku 159. člena KZ-1 v zvezi z drugim odstavkom 168. člena KZ-1 in zaradi dveh kaznivih dejanj krive ovadbe po prvem odstavku 283. člena KZ-1.

2Okrajna sodnica, kateri je bila dodeljena kazenska zadeva, je predlagala prenos krajevne pristojnosti.

3V skladu z določbo prvega odstavka 35. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) lahko skupno neposredno višje sodišče določi za postopek drugo stvarno pristojno sodišče na svojem območju, če je očitno, da se bo tako lažje izvedel postopek ali če so za to podani drugi tehtni razlogi.

4Tehtni razlogi za prenos krajevne pristojnosti iz 35. člena ZKP so okoliščine, ki objektivno ne zagotavljajo nepristranskega sojenja v smislu prvega odstavka 23. člena Ustave Republike Slovenije. Po stališču Ustavnega sodišča RS, ki se je naslonilo na stališče Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) ima nepristranskost sodišča subjektivni in objektivni element. Poudarja pa se tudi pomen videza nepristranskosti, tako da sodnik ne sme soditi, če je podan legitimen dvom v njegovo nepristranskost. Iz dejstvenih opisov kaznivih dejanj, ki se očitajo obdolžencu v vloženem obtožnem predlogu Okrožnega državnega tožilstva v Novem mestu Kt 55/2013 z dne 20. 11. 2013 so oškodovanci pri kaznivih dejanjih okrožni državni tožilec P. S., odvetnik M. K. v Ljubljani, J. M., višja pravosodna svetovalka na Okrajnem sodišču v Ljubljani, okrajna sodnica M. L. B. iz Okrajnega sodišča v Ljubljani, pa tudi T. P., prav tako sodnica na Okrajnem sodišču v Ljubljani. Predlagateljica je sicer kot tehtne razloge za prenos krajevne pristojnosti izpostavila državnega tožilca P. S., ki pogosto zastopa obtožbe pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani in da iz tega razloga sodniki Okrajnega sodišča v Ljubljani redno sodelujejo z njim v okviru obravnavanja kazenskih zadev, za katere je krajevno in stvarno pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani. Višje sodišče v zvezi s to navedbo ocenjuje, da okoliščina, da je tudi P. S. oškodovanec v obravnavani zadevi nedvomno ne more biti takšen razlog, ki bi vzbujal dvom v nepristranskost sojenja. Državni tožilec je samo stranka v kazenskem postopku, ki zastopa obtožbo, tako kot primeroma lahko zastopa obtožbeni akt zasebnega tožilca ali oškodovanca kot tožilca odvetnik iz območja Okrajnega sodišča v Ljubljani. Skratka okoliščina, da je v obravnavani zadevi kot oškodovanec tudi državni tožilec evidentno ne more biti takšna, ki bi opravičevala prenos krajevne pristojnosti po prvem odstavku 35. člena ZKP (obstoj drugih tehtnih razlogov).

5Strinja pa se višje sodišče, da so na podlagi vloženega obtožnega predloga zoper obdolženca vseeno okoliščine, ki bi lahko vplivale na videz nepristranskosti pri odločanju o obtožnem predlogu ter tudi pri vodenju kazenskega postopka pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani. V dejstvenem opisu v točki 2. izreka obtožnega predloga sta namreč navedeni kot oškodovanki dve sodnici z Okrajnega sodišča v Ljubljani, pri tem pa je sodnica M. L. B. razporejena prav na kazenskem oddelku Okrajnega sodišča v Ljubljani, ki bi kot krajevno in stvarno pristojno sodišče moralo obravnavati obtožni predlog državne tožilke. Prav tako je tehten razlog, ki bi vzbudil dvom v nepristranskost okoliščina, da je oškodovanka J. M., ki je po navedbah predlagateljice zaposlena kot strokovna sodelavka na kazenskem oddelku Okrajnega sodišča v Ljubljani. Kot dodatna okoliščina, ki bi vzbudila dvom v nepristranskost pa je tudi okoliščina, da je oškodovanka pri tem kaznivem dejanju krive ovadbe po prvem odstavku 283. člena KZ-1, ki naj bi ga storil obdolženi A. A., T. P., prav tako sodnica na Okrajnem sodišču v Ljubljani. Skratka višje sodišče je presodilo, da je vez med sodniki na Okrajnem sodišču v Ljubljani in oškodovankami premočna, zaradi česar ne bi bilo mogoče objektivno zagotoviti ohranitve videza nepristranskosti sodnikov.

6Glede na to, da so podani razlogi, ki v skladu s 35. členom ZKP terjajo, da se kot pristojno za postopek določi drugo stvarno pristojno sodišče, je zato višje sodišče kot krajevno pristojno za odločanje v tej zadevi določilo Okrajno sodišče v Novem mestu, na katero je bil sicer vložen obtožni predlog, pa se je to sodišče zaradi pravil, ki urejajo vprašanje krajevne pristojnosti (člen 26 ZKP) izreklo za krajevno nepristojno.