VSL sklep I Cp 457/2015

Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu, v I. točki v delu, v katerem toženi stranki dovoli obročno plačilo sodne takse, spremeni tako, da jo je tožena stranka dolžna plačati v šestih enakih mesečnih obrokih po 85,50 EUR, pri čemer prvi obrok zapade v plačilo 30. 5. 2015, nadaljnji obroki mesečno do vsakega 30. v mesecu, zadnji obrok pa 30. 10. 2015, v II. točki, glede odločitve o stroških, pa se razveljavi.

Sicer se pritožba zavrne.

Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog toženca za taksno oprostitev in mu dovolilo obročno odplačilo sodne takse v treh enakih mesečnih obrokih po 171,00 EUR (I. točka izreka), razveljavilo je plačilni nalog za plačilo sodne takse z dne 30. 12. 2014 in odločilo, da toženec sam nosi stroške ugovora z dne 12. 1. 2015 (II. točka izreka).

Zoper sklep se pritožuje toženec iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga, da pritožbeno sodišče njegovi pritožbi ugodi in sklep spremeni tako, da toženca oprosti plačila sodne takse oziroma ga delno oprosti plačila sodne takse in mu to sodno takso naloži v plačilo na obroke in da mu prizna stroške ugovora zoper plačilni nalog, podrejeno pa, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Toženčev dohodek je le plača v višini 590,00 EUR, od katere mora plačevati 100,00 EUR mesečne preživnine za hčerko. Za preživljanje mu ostane le 490,00 EUR in če bi od tega moral plačati še 171,00 EUR sodne takse, bi mu ostalo le 320,00 EUR na mesec in bi bilo ogroženo njegovo preživljanje. Prepričan je, da je upravičen vsaj do delne oprostitve plačila sodne takse, katero bi potem plačal na obroke. Sodišče je pravilno odločilo, ko je razveljavilo plačilni nalog kot preuranjen z dne 30. 12. 2014, nepravilno pa mu je odreklo upravičenje do povrnitve stroškov za ugovor, s katerim je uspel. Moral je ugovarjati, saj drugače bi plačilo sodne takse za pritožbo zapadlo v plačilo, kot je razvidno iz plačilnega naloga. Določba drugega dostavka 14. člena Zakona o Odvetniški tarifi (v nadaljevanju ZOdvT), na katero se sklicuje sklep ne pride v poštev, saj v isti zadevi še ni priglasil nagrade po tarifni št. 3220 (50,00 EUR) ZOdvT.

Sklep pravilno, ob upoštevanju 11. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) zavrne toženčev predlog za oprostitev plačila sodnih taks. Neutemeljeno se pritožba zavzema za delno oprostitev plačila sodnih taks. Res je, da lahko sodišče na podlagi prvega odstavka 11. člena ZST-1, stranko, ki ni prejemnik socialne pomoči (toženec ni prejemnik socialne pomoči) delno oprosti plačila sodnih taks, če bi bila s plačilom v celotnem znesku občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani. Ugotovljeno premoženjsko stanje delne oprostitve plačila sodne takse ne utemeljuje.

Po ugotovitvi sklepa ima toženec dohodke od plače v višini 590,00 EUR, je solastnik stanovanjske površine, v kateri živi v vrednosti 70.000,00 EUR in solastnik 3 a velikega stavbnega zemljišča.

Toženčev dohodek presega dvakratnik minimalnega osnovnega dohodka, zato ni izkazan pravni standard občutno zmanjšanih sredstev za preživljanje toženca.

S plačilom sodne takse, ki znaša 513,00 EUR, v enkratnem znesku, bi bila, kot pravilno ugotavlja sklep, občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja. Ob dejstvu, da je toženec izkazal mesečno obveznost plačila preživnine za enega otroka 100,00 EUR in da mu po plačilu mesečno ostane 490,00 EUR likvidnih sredstev, ni ustrezna odločitev o razporeditvi dolžne sodne takse le na tri obroke (po 171,00 EUR mesečno). Po oceni sodišča druge stopnje bo toženec zmogel plačilo v šestih obrokih.

Pritožbeno sodišče je zato pritožbi delno ugodilo in ustrezno spremenilo odločitev o dovolitvi obročnega plačila sodne takse (I. točka izreka) tako, da je toženi stranki dovolilo, da dolžno sodno takso plača v šestih enakih mesečnih obrokih po 85,50 EUR, pri čemer prvi obrok zapade v plačilo 30. 5. 2015, nadaljnji mesečno vsakega 30. v mesecu, zadnji 30. 10. 2015 (3. točka 365. člena ZPP).

Stroški ugovora (sodišče prve stopnje je ugodilo ugovoru tožene stranke in razveljavilo izdan plačilni nalog za takso za pritožbo) so nastali v pritožbenem postopku (toženec se je pritožil zoper odločitev o glavni stvari), zato pritožbeno sodišče ocenjuje, da so odvisni od uspeha s pritožbo. Odločitev sklepa (II. točka izreka), da toženec sam nosi stroške ugovora, je zato preuranjena in jo je pritožbeno sodišče razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP). Enako velja tudi za odločitev o pritožbenih stroških, ki jih je pritožbeno sodišče pridržalo do odločitve o njegovi pritožbi zoper sodbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).