VSL sklep I Cpg 2015/2014

Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se predlogu tožeče stranke delno ugodi tako, da je dolžna tožeča stranka plačati sodno takso za postopek na prvi stopnji v višini 310,50 EUR.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predloga tožeče stranke za oprostitev in za delno oprostitev plačila sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje.

2V obrazložitvi izpodbijanega sklepa sodišče prve stopnje navaja, da tožeča stranka ne more biti oproščena plačila sodne takse v celoti, saj (poleg tega, da ni prejemnica denarne socialne pomoči na podlagi odločbe pristojnega organa) ne bi bila upravičena do denarne socialne pomoči, če bi vlogo podala. Glede na določbe ZBPP in ZSVarPre (zlasti glede višine minimalnega dohodka) bi bilo socialno stanje tožeče stranke ogroženo, če mesečni lastni dohodek družine ne bi presegal 807,60 EUR (269,20 EUR x (1+0,5) x 2), vendar pa iz dokazil tožeče stranke izhaja, da mesečno prejema pokojnino v višini cca. 476,19 EUR, njen zakonec pa v višini 614,60 EUR, s čimer že navedeni dohodki presegajo mejo ogroženosti socialnega stanja tožeče stranke. Glede delne oprostitve plačila sodne takse pa sodišče navaja, da tožeča stranka ni zatrjevala in dokazno podprla, kolikšen delež celotne sodne takse bi lahko plačala oziroma kolikšen delež delne oprostitve bi bil utemeljen, s čimer ni zadostila svojemu trditvenemu in dokaznemu bremenu. Poleg tega je sodišče z vpogledom v uradne evidence ugotovilo še, da je tožeča stranka solastnica nepremičnine, ki je po GURS-u ocenjena na 200.505,00 EUR, in lastnica kmetijskega zemljišča, ki daje katastrski dohodek v vrednosti 800,00 EUR, poleg tega pa je še lastnica vrednostnih papirjev, ki jih v izjavi o premoženjskem stanju ni navedla.

3Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožila tožeča stranka. V laični pritožbi smiselno predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da tožnico oprosti plačila sodne takse, podredno pa, da tožnico oprosti plačila sodne takse v višini 75 %. Navaja, da je res lastnica 9 delnic K. d. d., ki pa niso večje vrednosti (na dan 3. 12. 2014 je bila njihova skupna vrednost 534,51 EUR), poleg tega pa so bili v letu 2014 stroški z njimi (30,00 EUR za vodenje trgovalnega računa) večji od prihodkov oziroma dividend (14,17 EUR). Je tudi do 1/4 solastnica nepremičnine, ki je po GURS-u ocenjena na 200.500,00 EUR, njen delež je tako vreden 50.125,00 EUR (in ne 200.500,00 EUR, kot ugotavlja sodišče) oziroma glede na ocene posrednikov zgolj 36.000,00 EUR, ker ni urejene etažne lastnine, idealni delež pa je tudi obremenjen z bremeni. Ker je le do 1/2 lastnica kmetijskega zemljišča, ji gre tudi le polovica katastrskega dohodka, poleg tega pa so na njenem deležu vpisana bremena banke X. d. d., česar sodišče ni upoštevalo. Pritožbenih stroškov ne priglaša.

4Pritožba je delno utemeljena.

5Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopenjsko sodišče sicer pravilno zaključilo, da tožeča stranka ne izpolnjuje pogojev za oprostitev plačila sodne takse v celoti (prvi odstavek 11. člena ZST-1 ob upoštevanju razlogov in načina izvršitve odločbe Ustavnega sodišča U-I-85-14). Pri odločanju o delni oprostitvi plačila sodne takse pa je zavzelo napačno stališče, da bi morala stranka postaviti ustrezen zahtevek, kolikšen delež naj se ji oprosti. V primeru, ko stranka zahteva oprostitev plačila sodne takse v celoti, lahko sodišče njenemu predlogu ugodi le delno po lastni presoji, upoštevaje vse relevantne okoliščine primera. O manj, kot stranka zahteva, je mogoče odločiti tudi brez izrecnega strankinega predloga. Glede nepremičnin, katerih solastnica je tožeča stranka, pritožbeno sodišče ugotavlja, da so idealni solastni deleži tožnice in njenega zakonca obremenjeni s hipotekami (dokazila v prilogi A9, A14), zaradi česar ne obstaja realna možnost za unovčenje tega premoženja za plačilo sodne takse (glej sklep Vrhovnega sodišča I Up 144/2014). Edino likvidno premoženje tožeče stranke predstavljajo vrednostni papirji – 9 delnic K. d. d., katerih vrednost po stanju na dan 3. 12. 2014 znaša 534,51 EUR. Vendar pa je glede na vrednost spornega predmeta v konkretni pravdi relativno visoka tudi sodna taksa 621,00 EUR, ki je niti prodaja vseh delnic tožeče stranke ne bi pokrila. Pritožbeno sodišče zato ocenjuje, da bo ob dejstvu, da so redni mesečni dohodki tožeče stranke in njenega zakonca relativno nizki, saj skupaj prejemata mesečni pokojnini v višinah 476,19 EUR in 614,60 EUR, katastrski dohodek pa po izračunu znaša mesečno približno 33,33 EUR ((800,00 EUR:2):12), tožnica sposobna poravnati taksno obveznost v polovičnem znesku 310,50 EUR, ne da bi bila s plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani.

6Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče pritožbi delno ugodilo in sklep sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je predlogu tožeče stranke ugodilo tako, da je dolžna tožeča stranka plačati sodno takso za postopek na prvi stopnji v višini 310,50 EUR.