VSL sklep Cst 489/2014

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

1Sodišče prve stopnje je na ugovor upraviteljice ustavilo postopek odpusta obveznosti in predlog za odpust obveznosti zavrnilo.

2Zoper sklep se je dolžnik pravočasno pritožil in smiselno predlagal spremembo sklepa v njegovo korist.

3Pritožba ni utemeljena.

4Sodišče prve stopnje je ugodilo ugovoru zoper odpust obveznosti z utemeljitvijo, da je bil dolžnik pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje povzročitve splošne nevarnosti po drugem odstavku 314. člena Kazenskega zakonika (KZ-1B), kar predstavlja po 1. točki 399. člena ZFPPIPP oviro za odpust obveznosti.

5Pritožbeno sodišče pritrjuje prvostopnemu sodišču, da ima citirano kaznivo dejanje, čeprav v Kazenskem zakoniku ni umeščeno v poglavje kaznivih dejanj zoper premoženje (23. poglavje) ali zoper gospodarstvo (24. poglavje), pomembne elemente kaznivega dejanja proti premoženju. Iz obsodilne kazenske sodbe, na katero je sodišče vezano, je razvidno, da je stečajni dolžnik storil naklepno kaznivo dejanje z namenom pridobitve premoženjske koristi drugemu, ob tem pa je v posledici izvršitve kaznivega dejanja nastala drugemu premoženjska škoda, ogroženo je bilo tudi premoženje večje vrednosti. Zato pritožnik ne more uspeti z navedbami, da je premoženjsko škodo poravnal. Poleg tega pritožbi priložena kopija regresnega zahtevka s pozivom dolžniku na plačilo regresa zavarovalnici ne dokazuje, da je škodo poravnal dolžnik sam, pač pa le, da je bila škoda poravnana oškodovancu s strani zavarovalnice. Vendar tudi to pri presoji pogojev za odpust obveznosti ni relevantno. Odločilno je namreč le, da je bil dolžnik po podatkih iz kazenske evidence spoznan za krivega za kaznivo dejanje, katerega objekt kazensko pravnega varstva je premoženje, zato določba 1. točke 399. člena ZFPPIPP ne dopušča odpusta obveznosti, ki je pravna dobrota prezadolženi fizični osebi in je kot taka odvisna tudi od subjektivnih kriterijev na strani dolžnika. Zato niso upoštevne niti pritožbene navedbe glede finančne stiske dolžnika in njegove družine, ki se je v taki situaciji znašla zaradi dolžnikovih dejanj.

6Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo dejansko stanje in tudi pravilno uporabilo materialno pravo. Ker pri tem ni zagrešilo nobene bistvene postopkovne kršitve, na katere mora višje sodišče paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP), je bilo treba pritožbo zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).