VDSS sodba Psp 571/2014

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravita odločbi tožene stranke št. ... z dne 5. 3. 2013 in št. ... z dne 26. 9. 2012 in da se tožnici starostna pokojnina ponovno odmeri s povečanjem zaradi zavarovanja po dopolnitvi 61. leta starosti.

Zoper sodbo je pritožbo vložila tožnica. Meni, da je bila upokojena zgolj en dan in se je nato reaktivirala. Določba, da ji v tem primeru ne pripada povečanje pokojnine po drugem in tretjem odstavku 53. člena ZPIZ-1 je diskriminatorna, neenako je obravnavana z drugimi in so ji kršene tudi pravice do osebnega dostojanstva in varnosti po 14., 22. oziroma 34. členu Ustave RS. Po ponovni vključitvi v zavarovanje je v njem ostala še 7 let, 9 mesecev in 11 dni in tako dopolnila 46 let delovne dobe. Za ves čas je tudi plačevala prispevke, kot tisti, ki se niso upokojili le za en dan. Ker je v zavarovanju ostala tudi po dopolnjenem 61. letu starosti, meni, da je upravičena do priznanja bonusa po 53. členu ZPIZ-1.

Pritožba ni utemeljena.

Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje razčistilo dejstva, bistvena za odločitev v zadevi ter na podlagi pravilne uporabe materialnega prava tudi pravilno razsodilo. Pri tem ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) pazi po uradni dolžnosti.

Sodišče prve stopnje je presojalo drugostopenjsko odločbo tožene stranke št. ... z dne 5. 3. 2013, s katero je bila zavrnjena tožničina pritožba, vložena zoper prvostopenjsko odločbo št. … z dne 26. 9. 2012. Z omenjeno odločbo je prvostopenjski organ tožene stranke odločil, da ima tožnica pravico do starostne pokojnine v znesku 779,45 EUR na mesec od 1. 10. 2012 dalje. Nadomestil je tudi odločbo št. ... z dne 4. 1. 2005.

V zadevi je sporno, ali je tožnica upravičena do povečanja pokojnine po določbi tretjega odstavka 53. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1, Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami), kjer je določeno, da zavarovancu, ki je izpolnil pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine in ostane v zavarovanju po dopolnitvi 63 let starosti (moški) oziroma po dopolnitvi 61 let starosti (ženske), se pokojnina, ki mu je odmerjena glede na pokojninsko dobo in pokojninsko osnovo, poveča za vsak mesec zavarovanja po dopolnitvi navedene starosti. Določen je tudi odstotek povečanja na mesec.

Iz dejstev, ki jih je ugotovilo že sodišče prve stopnje izhaja, da je bila tožnici z odločbo št. ... z dne 3. 1. 2005 priznana pravica do starostne pokojnine v znesku 123.349,61 SIT in sicer od 19. 12. 2004 dalje. Tožnica je do dneva uveljavitve dopolnila 54 let in 8 mesecev starosti ter 38 let in 3 mesece pokojninske dobe. Z odločbo št. ... z dne 4. 1. 2005, ki se nahaja v dokumentaciji upravnega spisa, pa je bilo tožnici ustavljeno izplačevanje starostne pokojnine z 19. 12. 2004. Tožnica se je namreč reaktivirala, saj se je z 20. 12. 2004 ponovno zaposlila s polnim delovnim časom. Delovno razmerje pa ji je ponovno prenehalo z 30. 9. 2012. Tožena stranka je s sporno odločbo tožnici priznala pravico do starostne pokojnine od 1. 10. 2012 dalje. Pokojnino ji je tudi ponovno odmerila, pri čemer je upoštevala, da ima tožnica ob ponovnem prenehanju zavarovanja dopolnjeno pokojninsko dobo 46 let in 11 dni. Starostna pokojnina ji je bila odmerjena v višini 104,1 % od pravnomočne izračunane pokojninske osnove, ki znaša 134.518,22 takratnih SIT. Nova pokojninska osnova tako znaša 140.033,46 takratnih SIT in upoštevaje pripadajoče uskladitve je tožena stranka izračunala, da tožničina pokojnina znaša 779,45 EUR na mesec. Odprto je zgolj vprašanje, ali bi morala tožena stranka upoštevati tudi odstotno povečanje pokojnine po določbi tretjega odstavka 53. člena ZPIZ-1, saj je bila tožnica zavarovana, torej je bila v delovnem razmerju tudi po dopolnitvi 61 let starosti.

Tudi po stališču pritožbenega sodišča je tako povečanje pokojnine možno le za tiste zavarovance, ki kljub temu, da že izpolnijo pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine, še naprej ostanejo v zavarovanju. Le v tem primeru se jim pokojnina, ki jim je odmerjena glede na pokojninsko dobo in pokojninsko osnovo, poveča za vsak mesec zavarovanja po dopolnitvi 61 let starosti.

Tožnica pa po izpolnitvi pogojev (pogoj je izpolnila, ko je bila stara 54 let in 8 mesecev ter je imela 38 let in 3 mesece pokojninske dobe), ni ostala v zavarovanju, temveč ji je bila z dokončno in pravnomočno odločbo že priznana pravica do starostne pokojnine. Z odločbo z dne 4. 1. 2005 ji je bilo izplačevanje ustavljeno in sicer zaradi ponovne vključitve v zavarovanje. Že citirana določba, torej ne omogoča pridobitve bonusa v primeru, ko se zavarovanec upokoji in potem ponovno reaktivira. Tožnica je imela možnost, da bi ob izpolnitvi pogojev še naprej ostala v zavarovanju in v takem primeru bi po dopolnitvi 61 let starosti bila upravičena do bonusa po tretjem odstavku 53. člena ZPIZ-1. Ker pa se je upokojila in nato ponovno reaktivirala, pa do tega bonusa ni upravičena, kot je to pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje. Gre za jasno zakonsko določbo, ki daje zavarovancu možnost izbire, s tem pa po stališču pritožbenega sodišča tudi ne gre za kršitev enakega obravnavanja zavarovancev, niti za kršitev ustavnih pravic.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.