VSL sklep V Kp 11445/2014

Pritožba zagovornice obtožnega A. A. se zavrne kot neutemeljena.

Okrožno sodišče v Kranju je predlog zagovornice za izločitev dokazov – odredbe za hišno preiskavo z dne 14. 3. 2014 in vseh na podlagi odredbe pridobljenih dokazov, skladno z doktrino sadežev zastrupljenega drevesa – zavrnilo kot neutemeljen.

Zoper sklep se pritožuje obtoženčeva zagovornica zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka in zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, sklep z dne 3. 2. 2015 razveljavi in izloči dokaze, predlagane za izločitev oziroma, da pritožbi s sklepom ugodi, izpodbijani sklep z dne 3. 2. 2015 razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje.

Pritožba ni utemeljena.

Glede na razloge izpodbijanega sklepa ter podatke in dokaze zbrane v predkazenskem postopku, se pritožbeno sodišče pridružuje oceni izpodbijanega sklepa, da je bil ob izdaji odredbe za hišno preiskavo objekta H. s pritiklinami, izpolnjen dokazni standard utemeljenih razlogov za sum.

Kot je pojasnilo že sodišče prve stopnje, je policist B. B. dne 2. 3. 2014 sprejel ustno ovadbo anonimne naznaniteljice, ki je povedala, da se v kleti H. izvaja nedovoljeno gojenje konoplje v laboratoriju. Prijaviteljica je podala tudi konkretne informacije o vozilih s katerimi naj bi neznanci prihajali na kraj ter registrske številke vozil. Izhodišče nadaljnjega ravnanja in poizvedb policije je bil torej anonimni vir, ki je podal točne podatke o lokaciji, kjer naj bi potekalo gojenje konoplje v laboratoriju. V skladu s svojimi pooblastili je policija vsebino anonimne prijave preverjala in ugotovila, da je lastnik že omenjenega hotela X., ki je stavbo oddal v najem obtoženemu dne 20. 1. 2014. Iz pridobljene najemne pogodbe so ugotovili, da je obtoženi hotel najel za osemnajst mesecev, pri čemer je iz podatkov spisa razvidno, da je najemnina znašala 18.000,00 EUR in je obtoženec že ob sklenitvi najemne pogodbe plačal 9.000,00 EUR, glede preostanka najemnine (tudi 9.000,00 EUR) pa se je zavezal, da bo navedeno plačal do 21. 7. 2014. Ob odčitavanju števca na zunanji strani objekta je bilo ugotovljeno, da se je v marcu 2014 poraba električne energije močno povečala glede na porabo preteklega leta in sicer je mesečna poraba znašala kar 669,6 kWh, kar močno presega povprečno porabo energije v štiričlanskem gospodinjstvu, ki znaša 290 kWh mesečno. Poleg navedenega pa so policisti dne 9. 3. 2014 s termovizijsko napravo ugotovili povišano temperaturo v spodnjem delu objekta, glede na preostali del objekta. Ugotovljeno je tudi bilo, da je bila zgradba navidez zapuščena. Tudi po presoji pritožbenega sodišča pravkar navedeno predstavlja okoliščine in dejstva, ki so zapolnjevale dokazni standard utemeljenih razlogov za sum, ki je nakazoval, da obtoženi kot najemnik zgradbe v njej goji prepovedano drogo konopljo.

Res je kar trdi pritožba, da kriminalisti oziroma policija niso ugotovili, kdo je podal anonimno prijavo in kako je prijavitelj prišel do informacij, vendar pa je to nepomembno, odločilno za ugotovitev utemeljenih razlogov za sum je bilo, da so policisti vsebino anonimne prijave preverjali in s preverjanjem te prijave prišlo do zadostnih podatkov, ki so potrjevali utemeljene razloge za sum in opravičevali izdajo odredbe za hišno preiskavo. Pritožbeno sodišče se strinja s pritožbeno trditvijo, da zgolj samo najemništvo objekta samo po sebi ne predstavlja okoliščine, ki bi trdno izkazovala dejstvo, da je ravno pritožnik vzgajal konopljo ter da se je konoplja v objektu gojila, vsekakor pa je najemništvo objekta ena od okoliščin, ki je potrjevala, ob ostalih ugotovljenih okoliščinah, utemeljene razloge za sum, da se v hotelu goji konoplja. Pri tem ne sme ostati neopaženo, da je obtoženi, ko je sklenil najemno pogodbo za hotel, le-to sklenil za določen čas in sicer za osemnajst mesecev, pri čemer je najemnina znašala 18.000,00 EUR in je takoj plačal 9.000,00 EUR. Zato je nesprejemljivo pritožbeno navajanje, da se kriminalisti z vprašanjem, kdo je dejanski uporabnik objekta, niso ukvarjali, saj na dejstvo, da je bil uporabnik ravno obtoženi, kaže že omenjena najemna pogodba, čas za katero je bil najem sklenjen, obtoženčevo plačilo najemnine v znesku 9.000,00 EUR in zaveza, da bo preostalo plačal do 21. 7. 2014. Ob vsem tem pa je obtoženi tujec in na samem objektu se od sklenitve pogodbe do marca ni dogajalo ničesar, kar bi nakazovalo na kakšno vzpostavitev objekta za turistične potrebe. Celo nasprotno, stavba je dajala videz zapuščenosti, čeprav je bila poraba električne energije izjemno zvišana, v kletnih prostorih stavbe pa je bila ugotovljena povišana temperatura glede na preostali del zgradbe.

Drži, da iz uradnega zaznamka z dne 25. 3. 2014 izhaja, da je ta dan v hotel vstopil neznanec, ki je bil kasneje identificiran kot C. C. ter da je bila z njim tudi oseba, ki je po opisu ustrezala obtoženemu in ki v objekt ni stopila, pač pa si ga je ogledovala le skozi okna, vendar pa navedeno ne pomeni, da ni bilo utemeljenih razlogov za sum, da je obtoženi uporabnik objekta, glede na vse že obrazloženo.

Drži, da so policisti s termovizijsko napravo zaznali intenzivnejšo temperaturo v spodnjem delu objekta (kletni prostori), vendar pa pritožba nima prav, da so s tem posegom kršili obtoženčevo ustavno pravico do nedotakljivosti stanovanja, kot le-ta izhaja iz 36. člena Ustave Republike Slovenije. Policisti namreč z navedeno napravo lahko pridobijo le podatke o temperaturi in prikazu razporeditve toplote po površini objekta, vendar pa brez vstopa v objekt. Poleg navedenega do obtoženčeve kršitve pravice do nedotakljivosti stanovanja sploh ni moglo priti, saj obtoženi v predmetnem objektu ni stanoval, saj je stavba dajala videz zapuščenosti in nenazadnje je pritožba v tem delu v nasprotju s svojimi predhodnimi trditvami, ko stoji na stališču, da obtoženi sploh ni bil uporabnik predmetnega objekta. Zgrešeno je tudi pritožbeno stališče, da gre pri uporabi termovizijske naprave za dejansko izvedbo hišne preiskave, ker da se z njeno pomočjo pridobijo podatki, ki jih je mogoče pridobiti le z vstopom v opazovane prostore. Ravno nasprotno, s termovizijo ni bilo poseženo v notranjost stavbe, pač pa se je iz zunanje strani merila toplotna izguba stavbe in zaznalo večje toplotno oddajanje v spodnjih oziroma kletnih prostorih.

Prav ima pritožba, da zgolj povišana temperatura, ugotovljena s termovizijsko napravo, sama zase ne more izkazovati dejstva, na katera je moč opreti odredbo za hišno preiskavo, vendar pa sodišče ob izdaji odredbe za hišno preiskavo ni razpolagalo zgolj s tem podatkom, pač pa še s celo vrsto drugih navedenih v izpodbijanem sklepu in deloma tudi v tej odločbi. Zbir in vsebina vseh zbranih dokazov in podatkov pa je nudila podlago, za izdajo odredbe za hišno preiskavo, saj je bil izpolnjen zahtevani dokazni standard utemeljenih razlogov za sum. Brezpredmetno za presojo zakonitosti odredbe za hišno preiskavo je pritožbeno navajanje, kaj so konkretne priče izpovedale v kazenskem postopku, saj se za upravičenost in zakonitost odredbe za hišno preiskavo upoštevajo le dokazi, okoliščine in podatki, zbrani pred izdajo odredbe za hišno preiskavo.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo zagovornice zavrnilo kot neutemeljeno.

Če bo za obtoženca nastopila dolžnost plačila stroškov kazenskega postopka, bo sodno takso za zavrnitev pritožbe zoper sklep, s katerim je bil zavrnjen predlog za izločitev dokazov, odmerilo sodišče prve stopnje po tar. št. 74013 Zakona o sodnih taksah.