UPRS sodba II U 378/2013

Tožbi se ugodi, sklep Župana Mestne občine Maribor, št. 41101-1/2013 z dne 19. 6. 2013 se v delu, ki se nanaša na tožečo stranko, odpravi in zadeva v tem obsegu vrne istemu organu v ponoven postopek.

Z izpodbijanim sklepom je Župan Mestne občine Maribor odločil, da bo Mestna občina Maribor sofinancirala program tožeče stranke v skupni višini 1.760,00 EUR. V skladu z 11. členom Pravilnika o sofinanciranju letnega programa športa v Mestni občini Maribor (Pravilnik) je vloge obravnavala komisija za vodenje postopka javnega razpisa za sofinanciranje izvajanje letnega programa športa v Mestni občini Maribor za leto 2013, ki je popolne vloge ocenila na podlagi izpolnjevanja pogojev iz navedenega Pravilnika. Komisija je pripravila predlog sprejetih programov ter predlog višine odobrenih sredstev.

V pritožbenem postopku je tožena stranka pritožbo tožnika zavrnila. Ponovila je, da bo tožena stranka sofinancirala program tožnika v skupni višini 1.760,00 EUR in sicer eno vadbeno skupino športne vzgoje otrok in mladine v višini 880,00 EUR in eno vadbeno skupino športne vzgoje mladine v višini 880,00 EUR. Glede razdelitve sredstev tožena stranka pove, da je komisija sledila mnenju Športne zveze Maribor, da glede na razpoložljiva sredstva ni širitve sofinanciranja ter da se društvom, ki v preteklem letu niso bila sofinancirana, v letu 2013 prizna le po ena skupina.

Tožeča stranka se s takšno odločitvijo ne strinja, saj meni, da je upravičena do financiranja še dveh dodatnih skupin in sicer 2. in 3. skupine športna vzgoja mladine. Vse skupine popolnoma ustrezajo kriterijem za dodelitev proračunskih sredstev. Ne strinja se z obrazložitvijo, da se društvom, ki v preteklem letu niso bila sofinanciranja, v letu 2013 prizna le po ena skupina, prav tako pa zatrjuje neobrazloženost izpodbijane odločbe. Tožnik zatrjuje, da je bil v letu 2012 sofinanciran.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi. Po mnenju tožene stranke je tožba tožeče stranke vložena prepozno in predlaga, da sodišče tožbo zavrže. Razen tega navaja, da je tožena stranka pri javnem razpisu ravnala s ciljem enake obravnave vseh prijaviteljev, vendar v okviru razpoložljivih sredstev. Pravilnik v 5. členu opredeljuje pravice in pogoje za sofinanciranje programa športa, komisija pa na osnovi 11. člena Pravilnika opravi strokovni pregled popolnih prijav in pripravi predlog izbora programov in delitve razpoložljivih proračunskih sredstev za izvajanje letnega programa športa ter posreduje mnenje Športni zvezi Maribor. Pri evidentiranju vadbenih skupin je komisija sledila mnenju Športne zveze Maribor, da glede na razpoložljiva finančna sredstva ni širitve ter da se društvom, ki v letu 2012 niso bila sofinancirana ,v letu 2013 prizna le po ena skupina. Tožena stranka predlaga, da sodišče tožbo zavrne, priglaša pa tudi stroške tega upravnega spora.

Tožba je utemeljena.

Sodišče zavrača ugovor tožene stranke, da je tožba vložena prepozno. Pri tem je namreč treba upoštevati, da v času sodnih počitnic, to je od 15. 7. do vključno 15. 8. v skladu s 83. členom Zakona o sodiščih procesni roki ne tečejo oziroma začnejo teči prvi naslednji dan, ko se iztečejo sodne počitnice. Glede na to je tožba vložena dne 13. 9. 2013 pravočasna.

O vlogah prispelih na javni razpis za sofinanciranje izvajalcev letnega programa športa v Mestni občini Maribor za leto 2013 je tožena stranka odločila s sklepom št. 41101-1/2013 z dne 19. 6. 2013, s katerim je med ostalimi tožeči stranki priznala sofinanciranje v znesku 1.760,00 EUR. V predmetni zadevi je sporno, ali je tožena stranka dovolj obrazložila razloge, iz katerih je zavrnila vlogo tožeči stranki na javnem razpisu.

Javni razpis je bil sprejet na podlagi Pravilnika o sofinanciranju letnega programa športa v Mestni občini Maribor (v nadaljevanju Pravilnik). V skladu s Pravilnikom župan pred objavo javnega razpisa na predlog organa Mestne uprave, pristojnega za šport, imenuje petčlansko strokovno komisijo za izbor in ovrednotenje prijavljenih športnih programov. Naloge komisije so odpiranje prijav, ki so prispele na razpis, ugotavljanje pravočasnosti in popolnosti prejetih prijav, preverjanje vrednotenja športnih programov skladno z merili, izračun višine dodeljenih sredstev izbranim izvajalcev, sestava zapisnikov o odpiranju prijav in o izbiri izvajalcev oziroma vrednotenju programov, priprava predlogov, mnenj in pobud za spremembo oziroma dopolnitev Pravilnika ter priprava poročila o delu komisije (8. člen Pravilnika). Strokovna komisija ob pomoči organa Mestne uprave, pristojnega za šport opravi strokovni pregled popolnih prijav in pripravi predlog izbora programa in delitve razpoložljivih proračunskih sredstev za izvajanje letnega programa športa, ki se posreduje mnenje Športni zvezi Maribor (prvi odstavek 11. člena Pravilnika). Komisija izdela dokončni predlog izbora programov in delitve proračunskih sredstev. Predlog se predloži županu Mestne občine Maribor ali osebi, ki je od njega pooblaščena za sprejetje odločitve o dodelitvi sredstev (drugi odstavek 11. člena Pravilnika). Župan sprejeme odločitev na podlagi predloga strokovne komisije (prvi odstavek 12. člena Pravilnika).

V predmetni zadevi gre za javnopravno stvar, kjer se v skladu s četrtim členom Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) smiselno uporablja upravni postopek. Navedeno pomeni, da je sodna presoja v tovrstnih postopkih zadržana, ter usmerjena v presojo, ali obrazložitev izpodbijane odločbe zadosti pogojem iz 214. člena ZUP.

V izpodbijanem sklepu je tožena stranka glede tožnika navedla, da pridobi sredstva v višini 1.760,00 EUR ter da je njegova vloga popolna in pravočasna. Iz sklepa ni razvidno, da je bilo tožniku sofinanciranje dveh vadbenih skupin zavrnjeno, prav tako pa ni nikjer naveden razlog oziroma temelj, po katerem so bila sredstva razdeljena. Ko je tožnik v pritožbi navajal, da ne ve, za katero skupino mu je odobreno sofinanciranje oziroma iz katerih razlogov mu sofinanciranje dveh vadbenih skupin ni bilo odobreno, je drugostopni organ le navedel, da je komisija sledila mnenju Športne zveze Maribor, da glede na razpoložljiva sredstva ni širitve ter da se društvom, ki v preteklem letu niso bila sofinancirana, v letu 2013 prizna le po ena skupina. V tožbi tožnik navaja, da je bilo njegovo društvo financirano tudi v letu 2012.

Sodišče ocenjuje, da izpodbijani sklep ne vsebuje nikakršne obrazložitve, ki bi tožniku omogočila preveritev razlogov za zavrnitev sofinanciranja dveh vadbenih skupin. V prvostopenjski odločbi je sicer navedena 4. točka Javnega razpisa, ki govori o merilih za izbor in ovrednotenje programov, ta določba pa ni bila konkretizirana glede na obravnavani primer, saj iz izpodbijane odločbe ni razvidno, na kakšen način je tožena stranka sredstva razdelila ter zato ni možno preizkusiti, ali jih je razdelila v skladu z omenjenim členom Pravilnika, na katerega se sklicuje. Prav tako ni mogoče preizkusiti ali je predlog, ki ga je pripravila komisija, skladen z navedeno določbo ali ne. Pri tem ni sporno, da je dodelitev sredstev odvisna od razpoložljivih sredstev in predloženih projektov. Sodišče ne more preizkusiti, ali je pri razdelitvi sredstev pravilno upoštevana določba 4. člena Pravilnika, saj to iz obrazložitve odločbe prvostopenjskega organa ni razvidno.

Po povedanem izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti, ker gre za bistveno kršitev pravil postopka (7. točka 237. člena ZUP). Izpodbijana odločba nima obrazložitve v skladu z 214. členom ZUP, ki mora obsegati obrazložitev zahtevkov strank in njihove navedbe o dejstvih, ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je le to oprto, razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov, razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo in razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank. Pomanjkljiva obrazložitev upravnega akta pa onemogoča oziroma omejuje učinkovito varstvo pravic strank v nasprotju z določbo 22. člena Ustave RS, tako v postopku z rednimi kot izrednimi sredstvi v upravnem postopku kot tudi v postopku sodnega varstva v upravnem sporu. Tožena stranka pri svoji odločitvi ni upoštevala določb ZUP, saj izpodbijane odločbe ni obrazložila, tako da bi se jo lahko preizkusilo, zato je izpodbijana odločba nezakonita in nepravilna ter jo je treba odpraviti. Zato je sodišče na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 izpodbijano odločbo odpravilo ter zadevo vrnilo, ob upoštevanju četrtega in petega odstavka istega člena, prvostopenjskemu organu v ponovnem postopek.