UPRS sodba I U 458/2013

I. Tožba se zavrne.
II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Prvostopni organ je z izpodbijano odločbo v 1. točki odločil, da se v katastrski občini ... kot urejen evidentira: - del meje parcele 1273/1 s sosednjimi parcelami 1272/14, 1273/17, 1273/18, 1273/22; - del meje parcele 1273/18 s sosednjimi parcelami 1272/14, 1273/21, 1273/22; v 2. točki izreka, da se v katastrski občini ... evidentira izravnani del meje parcele 1273/1 s sosednjo parcelo 1273/18; ter v 3. točki, da je grafični prikaz urejene meje in izravnanega dela meje z označenimi zemljiškokatastrskimi točkami in vpisanimi parcelnimi številkami obvezna priloga odločbi. V obrazložitvi je navedel, da je združil zahtevi za uvedbo postopka in evidentiranja urejene meje in izravnanega dela meje, ki sta ga vložila A.A. in B.B. in C.C. Zahtevama je bil predložen elaborat, ki ga je izdelalo D. V postopku so sodelovali kot stranke lastniki parcel, katerih meja se je urejala in sosednjih parcel. Vse vabljene stranke so na mejni obravnavi v zapisniku z dne 31. 8. 2011, oziroma s posebno izjavo dne 20. 8. 2012, podpisale soglasje o strinjanju s potekom predlagane meje. Geodetska uprava je preverila, ali podatki o mejah omogočajo njeno evidentiranje ter ugotovila, da je ta pogoj izpolnjen.

Drugostopni organ je na pritožbo tožnice odločbo prvostopnega organa v 1. točki izreka, v delu, ki se nanaša na evidentiranje urejenega dela meje parcel št. 1273/1 in 1272/14 k.o. ..., odpravil. V tem delu je odpravil tudi grafični prikaz, ki je sestavni del izreka izpodbijane odločbe (1. točka izreka); v preostalem delu pa pustil prvostopno odločbo v veljavi (2. točka izreka). S sklepom pa je zahtevo za ureditev meje med parcelama št. 1273/1 in 1272/14 k.o. ... zavrgel. V obrazložitvi je navedel, da je bilo o ureditvi meje med parcelama št. 1273/1 in 1272/14 k.o. ... že odločeno s sodno poravnavo, ki je postala pravnomočna dne 13. 7. 2012, zato je prvostopno odločbo v delu, ki se nanaša na evidentiranje urejenega dela meje med parcelama, odpravil, v skladu s tretjim odstavkom 35. člena Zakona o evidentiranju nepremičnin (ZEN). V preostalem je pustil prvostopno odločbo v veljavi.

Tožnica izpodbija odločbi organov, ker meni, da sta nepravilni in nezakoniti, ker ne upoštevata sodne poravnave, sklenjene pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani opr. št. III P 2237/2011, z dne 10. 7. 2012 in njej priložene skice terenske meritve. Ta je bila sklenjena med tožnico in A.A., pri določitvi meje pa sta, kot je razvidno iz skice, ki je sestavni del sodne poravnave, sodelovala tudi lastnika nepremičnine parc. št. 1273/18, B.B. in C.C. Meja med parcelami je na podlagi sodne poravnave spremenjena, zato bi jo moral organ prve stopnje pri izdaji odločbe upoštevati. Z njo je bil, poleg dogovora o poteku služnosti, sklenjen tudi dogovor o poteku meje med parcelami 1273/1, 1272/14 in 1273/18 k.o. ... Iz 4. točke sodne poravnave je razvidno, da je skica sestavni del sodne poravnave. Z njo sta bila organa seznanjena, prikazuje pa drugačen potek meja kot je razviden iz grafičnega prikaza, ki je sestavni del odločb upravnih organov. Potek meje izhaja iz 9. točke sodne poravnave in iz nje je razvidno, da je prišlo do spremembe v meji tudi med parcelo 1273/1 in parcelo 1273/18, ki se dotika meje s parcelo 1272/14 in sicer sedaj poteka meja v točkah 2024 – 1200 – 1199 – 1198 – 4791. Točka 1198 je tromeja med parcelami 1272/14, 1273/1 in 1273/18. Točka 2023 pa ne predstavlja tromeje med navedenimi tremi parcelami. Ne glede na to, da upravni organ meni, da s sodno poravnavo ni bila urejena meja med parcelami 1272/14 in 1273/18, pa temu ni tako, saj je bil tromejnik med parcelami postavljen skladno s sodno poravnavo, ter ta ni v točki 2023, pač pa v točki A, ki ima oznako 1198. Evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru na podlagi sodne poravnave je dolžno predlagati sodišče, lahko pa predlog vloži tudi katerakoli stranka, ki je sodelovala v postopku. V postopku je bila ena od strank tudi tožnica, zato na osnovi pravnomočne sodne poravnave lahko zahteva evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru, kot so bile dogovorjene. Iz 6. točke sodne poravnave izhaja, da je potrebno dopolniti obstoječi elaborat (obstoječi elaborat je bil elaborat za parcelo 1273/18). S parcelo 1273/18 je bila ob cestišču, s sodno poravnavo dogovorjena meja, ki poteka preko točk 2024 – 1200 – 1199 – 1198 (v sodni poravnavi je meja s parcelo 1273/18 opisana v točki 3 in točki 9). Narejena je bila tudi skica terenske izmere, ki je sestavni del sodne poravnave, pozneje so bile narejene terenske meritve, postavljeni mejniki, ni pa bil narejen elaborat sprememb, niti ni bil popravljen star elaborat. V nasprotju s sodno poravnavo sta bili izdani izpodbijani odločbi za star, torej nepopravljen elaborat. Odločbo, elaborat in skico izmer bi bilo potrebno uskladiti s sodno poravnavo tudi v delu meje med parcelami 1273/1 in 1273/18. Iz 9. točke sodne poravnave je razvidno tudi, kako se končuje meja med parcelama 1273/1 in 1272/14. Že samo sprememba meje po tej točki zahteva tudi spremembo meje med parcelami 1273/1 in 1273/18, na način kot opisuje 3. točka sodne poravnave. Predlaga odpravo obeh izpodbijanih odločb in zahteva povrnitev stroškov postopka.

Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, poslala pa je upravne spise.

Stranki z interesom v tem postopku C.C. in B.B. v odgovoru na tožbo navajata, da soglašata z odločbo drugostopnega organa. V zvezi s postopkom sodne poravnave pa navajata, da je bilo dogovorjeno v postopku sodne mediacije (skica terenske meritve z dne 26. junija 2012), da bo geodetsko podjetje izdelalo nov elaborat o poteku meje, ki ga bo predložilo geodetski upravi po zaključenem postopku obravnave prvega elaborata.

Tožnica odgovarja na odgovor na tožbo strank ... in navaja, da sta k poravnavi pristopila tudi B.B. in C.C., da pa se nikoli ni govorilo o dveh ločenih elaboratih oziroma o novem elaboratu za parcelo 1273/18, saj je bil prvi šele v postopku izdelave. Od izida tožbe pa je bilo odvisno, kdaj in kako se bo končal. Sprašuje se, zakaj in s kakšnim namenom se nekdo poizkuša izogniti tistemu, kar je bilo že dogovorjeno med strankami v postopku in določeno s sodno poravnavo.

Tožba ni utemeljena.

Glede na tožbeni predlog in navedbe v tožbi je za tožnico sporna odločitev prvostopnega organa, da se kot del urejene meje evidentira tudi meja med parcelo tožnice – 1272/14 in parcelo B.B. in C.C. 1273/8, vse k.o. ..., na podlagi elaborata, ki ga je izdelalo D. in je bil predložen z zahtevama za uvedbo postopka evidentiranja urejene meje in izravnanega dela meje, ki sta ga vložila A.A. in B.B. in C.C., dne 9. 11. 2011, po predstavniku pooblaščenega D.

Tožnica soglaša z odločitvijo drugostopnega organa, ki je v 1. točki izreka odpravil odločbo Geodetske uprave, Območne geodetske uprave Ljubljana, št. 02112-3459/2011-2 z dne 4. 12. 2012, v 1. točki izreka v delu, ki se nanaša na evidentiranje urejenega dela meje parcel št. 1273/1 in 1272/14 k.o. ..., skupaj z grafičnim prikazom, ki je sestavni del izreka izpodbijane odločbe ter s sklepom zahtevo za ureditev meje med parcelama 1273/1 in 1272/14 zavrgel, iz razloga, ker je bilo o ureditvi meje med tema dvema parcelama že odločeno s sodno poravnavo Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. III P 2237/2011, ki je postala pravnomočna 13. 7. 2012, na podlagi tretjega odstavka 35. člena ZEN, ki določa, da Geodetska uprava s sklepom zavrže zahtevo za evidentiranje urejene meje, če že teče postopek evidentiranja urejene meje ali sodni postopek ureditve meje.

Tožnica v tožbi utemeljuje, da bi morala tudi urejena meja med njeno parcelo 1272/14 in parcelo 1273/18 temeljiti na navedeni sodni poravnavi in njej priloženi skici terenske meritve, ki je bila sklenjena med tožnico in A.A., pri določitvi pa sta, kot je razvidno iz skice, ki je sestavni del sodne poravnave, sodelovala tudi lastnika nepremičnine parc. št. 1273/18, k.o. ..., B.B. in C.C.

V zvezi s sodno poravnavo, na katero se sklicuje tožnica, je ugotoviti, da se v 9. točki nesporno glasi tako, kot tožnica navaja v tožbi: Meja med parcelama 1272/14 in 1273/1 je urejena in poteka od točke 1198 preko točke 2023, preko točke 1528, preko točke 1527, preko točke 1385, preko točke 1201 in se konča v točki 3796. Primerjava točk iz 9. točke poravnave s skico terenske meritve z dne 26. 6. 2012, pokaže, da je točka 1198, točka na meji parcel 1272/14 in 1273/18, točka 2023 pa točka na tromeji parcel 1272/14, 1273/18 in 1273/1. Skica je sestavni del sodne poravnave (4. točka sodne poravnave), vendar pa je bila sodna poravnava sklenjena le med tožnico in A.A., lastnikov parcel 1272/14 in 1273/1, zato učinkov, ki bi vplivali na spremembo meje med parcelo tožnice in B.B. in C.C. oziroma parcelo A.A. in B.B. in C.C., ne more imeti, kljub temu, da sta kot lastnika parcele 1273/18 sodelovala na kraju samem in ob izdelavi skice tudi B.B. in C.C. Namreč učinke pravnomočnosti ima lahko le sodna poravnava (med strankami podpisnicami) in ti (učinki pravnomočnosti) niso nastopili na kraju samem, ko se je izdelala skica terenske izmere v postopku sodne poravnave, pač pa ko je bila sodna poravnava podpisana, oziroma konkretna sodna poravnava celo z odložnim učinkom dveh dni, če jo do vključno 12. 7. 2012 ne bo preklicala nobena od pravdnih strank (pravdni stranki pa sta bili zgolj tožnica in A.A.). Sodna poravnava zato veže in zavezuje le njiju, posledično pa v tem obsegu geodetski organ, ki mora sprovesti sodno dogovorjeno spremembo meje. Prvostopni organ bi torej moral, ker je bila meja med parcelama 1272/14 in 1273/1 urejena s sodno poravnavo, pravnomočno 13. 7. 2012, elaborat pridružen zahtevi za evidentiranje v tem delu zavreči, ker pa tega ni storil prvostopni organ, je njegovo napako pravilno s sklepom o zavrženju popravil drugostopni organ. Posledično pa je to pomenilo evidentiranje meje na podlagi poravnave v obsegu dogovora strank.

Pravilno pa je elaborat vložen skupaj s zahtevo A.A. in B.B. in C.C. vsebinsko obravnaval prvostopni organ v preostalem delu, saj na sodno poravnavo in elaborat, ki je bil podlaga za sodno poravnavo, v delu, ki s sodno poravnavo ni dobil materialne pravnomočnosti, ni bil vezan. Tožnica se zato na elaborat iz sodnega postopka v obravnavanem upravnem postopku, iz razlogov, ki jih je sodišče navedlo zgoraj, ne more sklicevati. V zvezi s pravilnostjo postopka v preostalem delu urejene meje pa je ugotoviti, da je tožnica podpisala soglasje o strinjanju s potekom predlagane meje, zato je organ lahko na njegovi podlagi odločil.

Glede na navedeno je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1), ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen ter da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena.

Odločitev o stroških postopka temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.

Pravni pouk temelji na določbi prvega odstavka 73. člena ZUS-1.