VSL sodba I Cpg 1443/2014

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Toženka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo delno ugodilo tožbenemu zahtevku in toženki naložilo, da je dolžna tožnici plačati 27.933,92 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 1. 2009 dalje, v presežku (za znesek 82.988,92 EUR) pa je tožbeni zahtevek zavrnilo. Tožnici je naložilo, da je dolžna toženki povrniti njene pravdne stroške v višini 1.930,99 EUR.

2Zoper sodbo vlaga pritožbo tožena stranka iz vseh dopustnih pritožbenih razlogov, s predlogom, da višje sodišče sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne. Opozarja, da sta bili stranki po medsebojni pogodbi zavezani k sklenitvi dodatka, v katerem bi natančno določili opremo, pogoje in vrednost projekta. Ker do tega ni prišlo iz razlogov na strani tožnice, toženka ni dolžna plačati vtoževanega zneska. Tožeča stranka ni potrdila idejnega projekta za ureditev parka in ni predlagala sprememb k tem projektu. Zato bi bilo edino primerno izhodišče za določitev vrednosti parkovne ureditve med strankama vsebinsko usklajen in dogovorjen ter s strani tožnice podpisan predlog ureditve. Ta je bil pripravljen 5. 2. 2013 in naj bi predstavljal vsebino poravnave, do katere ni prišlo. Sodišče bi zato moralo izvedencema naložiti, naj izvedeniško mnenje izdelata na podlagi omenjenega dogovora in ne zgolj na podlagi idejnega projekta. Ta je neprimerno izhodišče za določitev obveznosti iz 10. člena Pogodbe, zato je tožbeni zahtevek neutemeljen.

3Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

4Pritožba ni utemeljena.

5Pravdni stranki sta 8. 5. 2006 sklenili Pogodbo o ureditvi medsebojnih razmerij glede navoza zemeljskega izkopa pri izgradnji treh stanovanjskih blokov, po kateri je tožnica kot lastnica parcele 4212/707 k.o. X toženki kot investitorki dovolila, da na njenem zemljišču odlaga zemeljski izkop, slednja pa se je zavezala, da bo to izvedla skladno z eleboratom, nato pa na vzpostavljenem novem stanju zemljišča na lastne stroške uredila park z igrali za otroke. V ta namen sta se stranki v 10. členu Pogodbe dogovorili, da bo toženka načrt ureditve v fazi PZI s popisom in projektantskim predračunom tožnici predložila najkasneje do 15. 6. 2006, nato pa bosta sklenili dodatek k pogodbi z natančno opredelitvijo opreme, pogojev in vrednosti projekta. Iz omenjenega določila tudi izhaja, da bo v primeru toženkine neizpolnitve obveznosti do pogodbenega roka tožnica od pogodbe odstopila in uveljavljala škodo zaradi neizpolnitve pogodbene obveznosti.

6Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, ki jih pritožnica konkretizirano ne graja, izhaja, da toženka svoje obveznosti iz 10. člena Pogodbe ni izpolnila, saj predloženi idejni projekt parkovne ureditve ni bil opredeljen s predračunom. Pritožbeno sodišče ne dvomi v dokazni zaključek iz 6. točke izpodbijane sodbe, da je tožnica idejni načrt sprejela, saj je to razvidno iz ponudbe K. d.d., ki je kot podlago za izdelavo predračuna uporabilo prav omenjeni projekt. Zato ni mogoče pritrditi pavšalnim pritožbenim navedbam, da do sklenitve dodatka k pogodbi ni prišlo iz razlogov na strani tožnice. Dodatek bi bila dolžna pripraviti toženka, pa tega ni storila, prav tako pa tudi ni podpisala dodatka, ki ga je pripravila tožnica. Pogoji za odstop od pogodbe, ki ga je tožnica toženki sporočila 18. 12. 2008, so bili zato nedvomno izpolnjeni, s tem pa podana tudi pravna podlaga za terjatev na plačilo odškodnine kot nadomestila za izgubo tiste koristi, ki bi jo ob izpolnitvi pogodbe imela tožnica kot pogodbi zvesta stranka (243. člen Obligacijskega zakonika).

7Višino nastale škode je sodišče ugotavljalo z izvedencema gradbene stroke. Ker se je prvi izvedenec Z. Z. nekritično oprl na ponudbo K. d.d., je sodišče na predlog toženke v postopek pritegnilo novega izvedenca dr. B. G. Omenjeni je za podlago svojemu mnenju vzel idejni projekt, ki ga je v fazi izpolnjevanja pogodbe predložila sama tožena stranka, in na podlagi slednjega ocenil vrednost vseh potrebnih in že izvedenih del na parceli 4212/707 k.o. X ter vrednost koristi, ki sta jo obe stranki z že izvedenimi deli pridobili. Na podlagi toženkinih pripomb je mnenje dopolnil in svoja stališča pojasnil ob zaslišanju, kjer so bile odpravljene vse morebitne nejasnosti glede izvedenčeve strokovne ocene. Pritožbeno stališče, da bi izvedenec kot izhodišče cenitve moral upoštevati dogovor med strankama, ki je nastal v postopku priprave na sodno poravnavo, ni utemeljeno. V postopku poravnavanja stranke z vzajemnim popuščanjem skušajo urediti medsebojna razmerja. Če kasneje do poravnave ne pride, tudi v luči poravnave pripravljen dogovor med strankama na končni obseg njihove obveznosti ne more vplivati. Zato je izvedenec pravilno kot edino možno izhodišče v tem postopku uporabil idejni projekt parkovne ureditve, ki ga je skladno s pogodbo toženka pravočasno predložila tožnici. Sicer pa pritožnica niti ne pojasni, v čem naj bi se izhodišči sploh razlikovali oziroma v čem naj bi bil kasnejši dogovor zanjo ugodnejši ter to tudi ne izhaja iz njenih trditev v postopku pred sodiščem prve stopnje.

8Ker glede na navedeno v pritožbi zatrjevani pritožbeni razlogi niso podani, prav tako pa sodišče prve stopnje ni zagrešilo kakšnih kršitev, na katere bi pritožbeno sodišče moralo paziti v okviru uradnega preizkusa, je slednje pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje na podlagi določila 353. člena ZPP.

9Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 154. v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP.