VSL sklep II Cp 1793/2014

Pritožba se zavrže.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom kot prepozni zavrglo pritožbi z dne 20. 5. 2013 zoper sklep N 38/2008-110 z dne 29. 4. 2013 in zoper sklep N 38/2008-114 z dne 29. 4. 2013.

2Zoper sklep vlaga pritožbo skrbnik predlagatelja D. Navaja, da se pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga pritožbenemu sodišču, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek oziroma ga ustrezno spremeni. Predlagatelj je sklep N 38/2008 z dne 29. 4. 2008 dejansko prejel po nezakonitem skrbniku CSD dne 10. 5. 2013 z navadno pošto. Nezakoniti skrbnik ga je prejel 7. 5. 2013 in ne 1. 5. 2013, kot je zmotno ugotovilo sodišče prve stopnje. Prilaga izjavo CSD z dne 23. 9. 2013, iz katere izhaja, da je CSD postal začasni skrbnik A. dne 3. 6. 2013.

3Nasprotna udeleženka je odgovorila na pritožbo. Navaja, da ji izpodbijani sklep ni bil vročen in ji ni poznan. Sicer meni, da je bila zadeva pravnomočno zaključena s sklepom sodišča z dne 29. 4. 2013. Iz previdnosti dodaja, da je bil predlagatelj v postopku pravilno zastopan.

4Pritožba ni dovoljena.

5Iz pritožbenih navedb in podatkov spisa izhaja, da je predlagatelj polnoletna oseba, ki ji je delno omejena poslovna sposobnost. Taka oseba je pravdno sposobna v mejah svoje poslovne sposobnosti (drugi odstavek 77. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP – v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku – ZNP). Stranko, ki nima pravdne sposobnosti, zastopa zakoniti zastopnik, ki je določen z zakonom ali aktom, ki ga je izdal organ, pristojen za socialne zadeve, na podlagi zakona (78. člen ZPP). V obravnavanem primeru je to pritožnik, ki je bil z odločbo CSD, ki je v spisu na list. št. 253B, imenovan za novega stalnega skrbnika predlagatelju z delno odvzeto poslovno sposobnostjo v delu za zastopanje pred sodnimi, upravnimi in drugimi uradnimi postopki. Med drugim ima torej nalogo, da ga zastopa v sodnih postopkih.

6Glede na opisano pravno določilo predlagatelj v postopku ne more nastopati sam. Procesna dejanja v njegovem imenu opravlja njegov zakoniti zastopnik – pritožnik kot skrbnik. Vendar skrbnik kot zakoniti zastopnik predlagatelja nima procesne legitimacije za uveljavljanje pravic svojega varovanca. To pomeni, da pravdnih dejanj ne more opravljati v svojem imenu, pač pa vselej, kadar gre za uveljavljanje varovančevih pravic, v njegovem imenu kot njegov zakoniti zastopnik.

7V obravnavanem primeru zakoniti zastopnik vlaga pritožbo v svojem imenu (namesto: v imenu varovanca, ki ga zastopa pritožnik kot zakoniti zastopnik). Čeprav je vložena v korist predlagatelja, je pritožba nedovoljena. Zakoniti zastopnik nima izvirne in neposredne (lastne) pritožbene legitimacije.

8Ker je pritožbo vložila oseba, ki nima te pravice, jo je pritožbeno sodišče zavrglo (prvi odstavek 343. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 346. člena istega zakona in 1. točko 365. člena ZPP).