VSL sklep II Cp 2484/2014

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

1Tožnik v tej pravdi uveljavlja lastninsko pravico, pridobljeno na podlagi priposestvovanja. Sodišče prve stopnje je njegovemu primarnemu zahtevku ugodilo, podrednega pa zavrnilo.

2Proti sodbi vlaga pritožbo tožena stranka. Sklicuje se na vse zakonske pritožbene razloge iz 338. člena ZPP (1) ter sodišču predlaga, naj sodbo spremeni in zahtevek zavrne, če to ne, naj jo vsaj razveljavi. Pritožnica napada dokazno oceno sodišča prve stopnje, sodišču očita napačno prerazporeditev dokaznega bremena glede vprašanja dobre vere med strankama, pri tem se sklicuje na predloženo odločbo o komasaciji. Opozarja pa tudi na napačno uporabo materialnega prava, saj sodišče ne bi smelo uporabiti določb Občega državljanskega zakonika (ODZ), marveč določbe ZTLR (2).

3Pritožba je bila vročena nasprotni stranki, ta je nanjo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

4Pritožba je utemeljena.

5Pritožbeno sodišče ugotavlja naslednje:

- Družbena lastnina je bila na sporni parceli ukinjena dne 11.3.1993 na podlagi prvega odstavka 14. člena ZSKZ (3). A contrario, do tedaj je bila sporna nepremičnina družbena lastnina.

- Tožena stranka oziroma njena pravna prednica je lastninsko pravico na sporni nepremičnini pridobila na podlagi odločbe Skupščine Občina Metlika (priloga B9) z dne 10.7.1978.

- ZTLR je začel veljati 1.9.1980.

6Na podlagi zadnjih dveh ugotovitev je na dlani, da v času veljavnosti ODZ (oziroma pravnih pravil, ki so se v živem pravu izoblikovala na njegovi podlagi) priposestvovalna doba ni mogla poteči. Zato je materialnopravna podlaga sodišča prve stopnje, ki je svojo odločitev oprlo prav na ta pravna pravila, napačna.

7ZTLR (ki ga je treba uporabiti za ugotovitev priposestvovanja od 1.9.1980 dalje) je v 29. členu določal, da na stvari, ki je družbena lastnina, lastninske pravice ni mogoče priposestvovati.

8Iz prej navedenega razloga priposestvovanje po zakonu ni moglo teči vse do ukinitve družbene lastnine na sporni parceli, to je do 11.3.1993.

9Že zato, ker je priposestvovalna doba lahko začela teči šele 11.3.1993, je podan pritožbeni razlog napačne uporabe materialnega prava, zaradi katerega je bilo tudi dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Na podlagi določbe 355. člena ZPP je bilo treba torej pritožbi ugoditi in izpodbijano sodbo razveljaviti ter zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek.

10V ponovljenem postopku bo moralo sodišče zato ugotavljati, ali je relevanten dejanski stan v obdobju od 11.3.1993 dalje tak, da ob uporabi tedaj veljavnih stvarnopravnih predpisov (to pa sta ZTLR in kasneje SPZ (4)) lahko vodi k zaključku o priposestvovanju lastninske pravice. Ob tem pritožbeno sodišče pritrjuje še tistim pritožbenim očitkom, ki opozarjajo na medpravdno prerazporejanje oziroma selitev dokaznega bremena v zvezi z vprašanjem dobre vere.

11Nazadnje pritožbeno sodišče še dodaja, da za odločanje o podrednem zahtevku pogoji po tretjem odstavku 182. člena ZPP sploh niso bili izpolnjeni.

-----------------------------

(1) Zakon o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/2007 – uradno prečiščeno besedilo – ter še poznejše spremembe osnovnega predpisa).

(2) Zakon o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (Uradni list SFRJ, št. 6/1980).

(3) Zakon o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 10/1993).

(4) Stvarnopravni zakonik (Uradni list RS; št. 87/2002).