VSL sklep I Cp 1210/2014

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

1Sodišče prve stopnje je z obravnavanim sklepom odločalo o ugovoru dediča T. zoper plačilni nalog z dne 19.3.2013, s katerim mu je odmerilo plačilo sodne takse za sklep o dedovanju II D 2776/2012 z dne 15.3.2013, v znesku 1.224,00 EUR. Ugovoru dediča je zapuščinsko sodišče ugodilo in plačilni nalog spremenilo tako, da je sodno takso za sklep o dedovanju znižalo na znesek 1.026,00 EUR ter odredilo, da se dediču za ta znesek pošlje nov plačilni nalog.

2Dedič se proti temu sklepu pritožuje. Navaja, da je ocenitev vrednosti nepremičnin po njegovem nerealna in previsoka. Na zapuščinski obravnavi ni sam ocenil vrednost zapuščine na 400.000,00 EUR, ampak je sodišče določilo znesek po podatkih GURS-a. Stanovanjsko hišo na parceli 000 k. o. X je v celoti investiral sam. Meni, da bi morala biti sodna taksa odmerjena le za vrednost parcele, ki znaša po njegovi oceni cca 40.000,00 EUR. Polovica hiše oz. stanovanja na parceli 001 k. o. X je potrebna temeljite obnove in je njena vrednost cca 80.000,00 EUR.

3Pritožba ni utemeljena.

4Kot pravilno izhaja iz obrazložitve sklepa prvostopenjskega sodišča, je potrebno v zapuščinskem postopku pri ugotovitvi vrednosti predmeta postopka uporabiti določbo 25. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1). V zapuščinskem postopku se taksa plača od čiste vrednosti zapuščine, pri tem pa sodišče ugotavlja vrednost, ki je odločilna za odmero takse v zapuščinskem postopku, po prostem preudarku, na podlagi izjav dedičev in podatkov, s katerimi razpolaga. Če je treba, lahko odredi, da ocenijo vrednost izvedenci na stroške dedičev (drugi in četrti odstavek 25. člena ZST-1).

5Sodišče prve stopnje je ustrezno obrazložilo podlago za ugotovitev čiste vrednosti zapuščine. V zapuščino po pokojni namreč sodijo poleg starejšega osebnega avtomobila, ki je ocenjen na 1.000,00 EUR, tudi dve nepremičnini in sicer parc. št. 001 do polovice ter parc. št. 000 do celote (obe k. o. X). Ker je pritožnik izkazal, da je bil soinvestitor nepremičnine na parc. št. 000, je sodišče prve stopnje slednje po prostem preudarku upoštevalo pri vrednosti te nepremičnine, medtem ko je vrednost obeh parcel ugotovilo na podlagi dostopnih podatkov GURS (Prostorski portal RS). Vrednost zapuščine je torej ugotavljalo v skladu s četrtim odstavkom 25. člena ZST-1 na podlagi izjave dediča, podatkov GURS in po prostem preudarku. Dedič namreč ni predlagal ocenitev vrednosti z izvedencem, v pritožbi zatrjevana drugačna vrednost nepremičnin pa pomeni novo dejstvo, ki ga v pritožbenem postopku ni več dopustno uveljavljati (prvi odstavek 337. člena ZPP). Zato je zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in sklep potrdilo na podlagi 2. točke 365 člena ZPP.