UPRS sodba I U 1517/2013

Tožba se zavrne.

Z izpodbijano odločbo je Inšpektorat Republike Slovenije za delo, Območna enota Murska Sobota (v nadaljevanju prvostopenjski organ), tožniku kot delodajalcu prepovedal opravljanje delovnega procesa oz. uporabo sredstev za delo, v katerem je udeležen delavec A.A., do odprave nepravilnosti, to je dokler z imenovanim delavcem ne sklene, v skladu z 11. členom Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR-1) pogodbe o zaposlitvi od dneva nastopa dela naprej in delavca prijavi v obvezna zavarovanja iz naslova sklenjenega delovnega razmerja. Iz izreka navedene odločbe še izhaja, da je rok za izvršitev odločbe takoj po prejemu pisnega odpravka odločbe, pritožba zoper to odločbo pa ne zadrži njene izvršitve, kar temelji na določbi 18. člena Zakona o inšpekciji dela (v nadaljevanju ZID).

Pri tožniku kot delodajalcu je bil 24. 4. 2013 opravljen izredni inšpekcijski pregled s področja delovnih razmerij. Ugotovljeno je bilo, da je tega dne za tožnika opravljal delo voznika delavec A.A., ki je delo opravljal osebno, za plačilo do 30 EUR na dan in nepretrgoma od ponedeljka do petka in sicer že približno en mesec. Tožnik z navedenim delavcem pred nastopom dela ni podpisal pisne pogodbe o zaposlitvi in mu ni uredil prijave v socialna zavarovanja iz naslova sklenjenega delovnega razmerja, kar je v nasprotju s prvim odstavkom 5. člena Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (ZPDZC). Glede na ugotovljene nepravilnosti je tožniku izrečen ukrep v skladu s 1. in 2. točko prvega odstavka 17. člena in v skladu z 17a. členom ZID. Na kraju samem je bila izdana ustna odločba na podlagi prvega odstavka 18. člena ZID in nato na podlagi drugega odstavka 18. člena ZID izdana pisna odločba.

Tožnikovo pritožbo je zavrnilo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Ugotavlja, da je bilo v zadevi dejansko stanje pravilno in popolno ugotovljeno, prav tako so bila spoštovana postopkovna pravila in pravilno uporabljeno materialno pravo. Zavrača tožnikove navedbe, da naj bi tožnik 15. 4. 2013 sklenil pogodbo o zaposlitvi z delavcem A.A., saj datuma na tej pogodbi ni mogoče upoštevati kot dokazilo, ker tožnik delavca ni pravočasno prijavil v zavarovanje. Prijava v zavarovanje omenjenega delavca je bila dana 26. 4. 2014, inšpekcijski nadzor pa je bil pri tožniku opravljen 24. 4. 2013. V času inšpekcijskega nadzora delavec ni razpolagal s pogodbo o zaposlitvi. Pogodbo o zaposlitvi je tožnik predložil šele kasneje v pritožbenem postopku. Datum, naveden na pogodbi o zaposlitvi kot datum podpisa pogodbe, in datum o pričetku zaposlitve v pogodbi o zaposlitvi, zato ni mogoče upoštevati kot dokaz, da je imel tožnik v času inšpekcijskega nadzora z delavcem že sklenjeno pogodbo o zaposlitvi. Navedeno potrjuje tudi izjava delavca A.A., podana na zapisnik ob inšpekcijskem nadzoru 24. 4. 2013, glede katere pritožbeni organ nima razloga, da je ne bi štel za verodostojno.

Tožnik v tožbi (imenovani pritožba) navedeno odločitev izpodbija. Ne strinja se z zaključkom obeh organov, da tožnik z delavcem A.A. pred nastopom dela ni sklenil pogodbe o zaposlitvi, in da omenjenega delavca ni prijavil v obvezno socialno zavarovanje. Tožnik je pogodbo podpisal 15. 4. 2013 in jo po pošti poslal v podpis delavcu, ki živi v Mariboru. Direktor tožnika, ki je 16. 4. 2013 odpotoval na dopust, iz katerega se je vrnil šele 22. 4. 2013, je prijavo delavca v socialno zavarovanje uredil 26. 4. 2013, ker je bil prepričan, da je za omenjeno prijavo predpisan zakonski rok 15 dni. Šele po prejemu izpodbijane odločbe je bil seznanjen, da je zakonski rok za prijavo 8 dni. Kljub nekaj dnevni zamudi s prijavo zaradi nepoznavanja zakonskih rokov meni, da je kazen v višini 4.100 EUR previsoka in hkrati ogroža poslovanje tožnika, ki ima od ustanovitve (februar 2013) dalje likvidnostne težave, saj šele začenja poslovno pot. Tožnik ugovarja tudi na navedbam v zapisniku, kjer inšpektor ugotavlja, da delavec izjavlja, da opravlja delo voznika že približno en mesec s polnim delovnim časom in dobi plačilo na roke, približno 30 EUR na dan. Ta trditev ne drži. Po razgovoru z omenjenim delavcem je le-ta tožniku pojasnil, da je izjavil, da je delo začel opravljati ta mesec, za kar naj bi prejemal približno 30 EUR na dan (cca. 600 EUR mesečnega prihodka neto z dodatki, kar preračunano na en dan znaša cca. 30 EUR na dan). Prav tako niso točne navedbe v zapisniku, da naj bi v telefonskem razgovoru s tožnikom inšpektor ugotovil, da z omenjenim delavcem ni sklenjena pogodba o zaposlitvi, saj je bilo inšpektorju pojasnjeno, da ni urejena samo prijava v obvezno socialno zavarovanje, saj je pogodba bila sklenjena. Tožnik zato meni, da so ugotovitve iz izpodbijane odločbe napačne, zaradi česar smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

Tožena stranka je sodišču posredovala upravni spis v predmetni zadevi in predlagala zavrnitev tožbe.

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita. Sodišče se strinja z razlogi iz obrazložitve obeh odločb, prvostopenjskega in drugostopenjskega organa, in jih ne ponavlja (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1), glede tožbenih ugovorov pa dodaja:

Prvostopenjski organ je izpodbijano odločbo izdal na podlagi 17. člena, 17a. člena in 18. člena ZID. Iz prvega odstavka 17. člena ZID izhaja, da inšpektor z odločbo prepove delodajalcu opravljanje delovnega procesa oziroma uporabo sredstev za delo do odprave nepravilnosti, če pri inšpekcijskem nadzorstvu med drugim ugotovi, da delodajalec z delavcem ni sklenil pogodbe o zaposlitvi oziroma pogodbe o delu v skladu s predpisi in s kolektivno pogodbo (1. točka); da delodajalec delavca ni prijavil oziroma zanj ne plačuje prispevkov za invalidsko in pokojninsko zavarovanje, zdravstveno zavarovanje in za zavarovanje za primer brezposelnosti (2. točka). Iz 17a. člena ZID izhaja, da delodajalec odpravi nepravilnosti iz 1. točke prvega odstavka 17. člena ZID tako, da z delavcem v skladu s predpisi sklene pogodbo o zaposlitvi od dneva, ko je delavec začel opravljati delo in ga prijavi v zavarovanje, oziroma da z njim sklene pogodbo o delu in jo pošlje zavodu za zaposlovanje. Drugi odstavek 17a. člena ZID določa, da delodajalec odpravi nepravilnosti iz 2. točke prvega odstavka 17. člena ZID tako, da delavca takoj prijavi v zavarovanje in začne plačevati predpisane prispevke, in sicer od dneva, ko je delavec začel opravljati delo pri delodajalcu. Iz prvega odstavka 18. člena ZID izhaja, da je odločba iz 17. člena tega zakona lahko ustna. Iz drugega odstavka 18. člena ZID pa izhaja, da mora inšpektor izdati odločbo najpozneje v osmih dneh od dneva, ko je opravljeno inšpekcijsko nadzorstvo. Po prvem odstavku 5. člena ZPDZC je zaposlovanje na črno prepovedano.

Na podlagi ugotovitev v zapisniku o opravljenem inšpekcijskem pregledu z dne 24. 4. 2013 je tudi po presoji sodišča prvostopenjski organ imel podlago za izdajo izpodbijane odločbe, tožnikovi ugovori, ki se s tem ne strinja, pa niso utemeljeni. Iz omenjenega zapisnika izhaja, da je bil sestavljen ob prisotnosti A.A. - voznika. Izjave slednjega so povzete v zapisniku. Iz zapisnika tudi izhaja (stran 4), da je bil prisotnemu prebran in pod navedbo morebitnih pripomb navedeno: „nima“. Zapisnik je podpisan s strani prisotnega A.A., ki nanj ni dal pripomb, in s strani inšpektorja. Zato je tak zapisnik, v skladu z določbo 80. člena Zakona o upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), javna listina in dokazuje resničnost tistega, kar je v njem zapisano. Zato sodišče zavrača tožnikove ugovore, da je dejansko stanje v predmetni zadevi drugačno, kot izhaja iz omenjenega zapisnika, ter da navedbe v zapisniku niso pravilne. Neutemeljeno je tudi tožnikovo sklicevanje, da naj bi bila pogodba o zaposlitvi za delavca A.A. s strani tožnika podpisana 15. 4. 2013 in po pošti poslana v podpis temu delavcu ter tožnikove navedbe, da je zaradi odsotnosti zaradi dopusta uredil prijavo delavca v socialno zavarovanje 26. 4. 2013. Omenjena prijava delavca je bila opravljena po inšpekcijskem pregledu. Kasneje predložena pogodba o zaposlitvi, ki ima datum 12. 4. 2013, in iz katere izhaja, da delavec A.A. nastopi v delovno razmerje pri tožniku z dnem 15. 4. 2013, pa tudi po presoji sodišča ni dokazilo, da je obstojala v času, ko je bil opravljen inšpekcijski pregled. Ker se v predmetnem postopku presoja le pravilnost izpodbijane odločbe, se v navedenem postopku ne more presojati ugovorov, ki se nanašajo na tožniku izrečeno globo. Z izpodbijano odločbo le-ta tožniku ni bila naložena, iz njene obrazložitve izhaja le opozorilo, da je za prekršek v zvezi z neizvršitvijo odločbe v skladu z 2. točko 24. člena ZID določena denarna kazen najmanj 4.172,93 EUR.

Iz pojasnjenih razlogov je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen in je izpodbijana odločba pravilna in zakonita.