UPRS sodba IV U 180/2012

Tožb

a se zavrne.

Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljevanju prvostopenjski organ) je z izpodbijano odločbo odločila, da se zavrne tožnikov zahtevek za plačilo za ukrep Zgodnje upokojevanje kmetov (1. točka izreka). Iz 2. in 3. točke izreka pa izhaja, da pritožba zoper to odločbo ne zadrži njene izvršitve ter da v tem postopku niso nastali posebni stroški. Iz obrazložitve izhaja, da je tožnik 5. 8. 2010 na podlagi Javnega razpisa vložil pri prvostopenjskem organu vlogo za uveljavljanje plačil za ukrep Zgodnje upokojevanje kmetov. Prvostopenjski organ se sklicuje na 2. in 8. točko prvega odstavka 17. člena Uredbe o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007 – 20013 (v nadaljevanju Uredba), ki določa, da mora biti prenosnik na dan oddaje vloge pokojninsko in invalidsko zavarovan na podlagi opravljanja kmetijske dejavnosti ter da je bil vsaj zadnjih sedem let neprekinjeno pokojninsko in invalidsko zavarovan na podlagi opravljanja kmetijske dejavnosti. Na podlagi podatkov, pridobljenih od Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zaključuje, da tožnik ne izpolnjuje pogoja, da bi bil na dan oddaje vloge pokojninsko in invalidsko zavarovan na podlagi opravljanja kmetijske dejavnosti ter da hkrati ni bil vsaj zadnjih 7 let neprekinjeno pokojninsko in invalidsko zavarovan na podlagi opravljanja kmetijske dejavnosti. Zaradi neizpolnjevanja navedenih pogojev je tožnikovo vlogo zavrnil.

Tožnikovo pritožbo zoper navedeno odločbo je zavrnil drugostopenjski organ. Slednji ugotavlja, da tožnik izpolnjuje pogoj iz 2. točke prvega odstavka 17. člena Uredbe, ki določa, da mora biti prenosnik na dan oddaje vloge pokojninsko in invalidsko zavarovan na podlagi opravljanja kmetijske dejavnosti, zaradi česar je obrazložitev izpodbijane odločbe v tem delu napačna. Tožnik pa ne izpolnjuje pogoja iz 8. točke prvega odstavka 17. člena Uredbe in 6. točke poglavja C Javnega razpisa, ki določata, da mora biti prenosnik vsaj zadnjih 7 let neprekinjeno pokojninsko in invalidsko zavarovan na podlagi opravljanja kmetijske dejavnosti. Izpodbijana odločba je zato pravilna.

Tožnik navedeno odločitev izpodbija in meni, da sta obe odločbi nepravilni in nezakoniti. Iz obrazložitve omenjenih odločb izhaja, da tožnik naj ne bi izpolnjeval predpisanega pogoja, ker zadnjih 7 let ni bil neprekinjeno pokojninsko in invalidsko zavarovan na podlagi opravljanja kmetijske dejavnosti. Iz pridobljenih podatkov namreč izhaja, da je bil tožnik od 3. 6. 2000 do 1. 3. 2010 pokojninsko in invalidsko zavarovan iz kmetijske dejavnosti (podlaga 051), od 2. 3. 1010 do 25. 6. 2010 zavarovan z zavarovalno podlago 005 (samostojni podjetnik posameznik), od 26. 6. 2010 dalje pa ni podatkov o zavarovanju. Tožnik pojasnjuje, da je od 26. 6. 2010 dalje na podlagi odločbe Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (v nadaljevanju ZPIZ) z dne 22. 11. 2010 zopet zavarovan iz naslova kmetijske dejavnosti ter da je navedena odločba v postopku revizije. Vendar pa navaja, da je tudi v obdobju od 2. 3. 2010 do 25. 6. 2010 izpolnjeval pogoje za zavarovanje iz kmetijske dejavnosti (podlaga 051) ter da je bil kršen postopek, ker je bilo odločeno, da je od 2. 3. 2010 do 25. 6. 2010 zavarovan z zavarovalno podlaga 005 (samostojni podjetnik posameznik). Tožnik je namreč izpolnjeval pogoje za zavarovanje iz kmetijske dejavnosti in se ni bil dolžan zavarovati kot samostojni podjetnik posameznik glede na 18. člen ZPIZ-1, ki določa pogoje, pod katerimi zavarovanje ni obvezno. Tožniku je bila kršena ustavna pravica do enakega varstva pravic, saj ni imel možnosti dokazovati višine dobička glede na 18. člen ZPIZ-1 in tako ni imel možnosti dokazati, da se ni bil dolžan zavarovati kot samostojni podjetnik posameznik. Zato je bilo napačno ugotovljeno, da v obdobju med 2. 3. 2010 in 25. 6. 2010 ni bil zavarovan iz kmetijske dejavnosti. Prvostopenjski organ in drugostopenjski organ bi lahko sama ugotovila, da je tožnik tudi v navedenem obdobju izpolnjeval vse pogoje za zavarovanje iz kmetijske dejavnosti, saj nista vezana na napačne ugotovitve ZPIZ. V tem primeru bi ugotovila, da je bil tožnik kar deset let pred vložitvijo vloge v navedeni zadevi neprekinjeno zavarovan iz kmetijske dejavnosti in bi njegovemu zahtevku lahko ugodila. Prvostopenjski in drugostopenjski organ tako pri izdaji izpodbijanih odločb nista pravilno uporabila določbe ZPIZ-1, prav tako ni bilo pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje. Pred izdajo izpodbijane odločbe se tudi ni ravnalo po pravilih postopka, kar je vplivalo na zakonitost in pravilnost odločitve.

Tožnik pojasnjuje, da je ZPIZ 11. 5. 2010 izdal odločbo, s katero je odločil, da mu preneha lastnost zavarovanca pokojninskega in invalidskega zavarovanja iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti na podlagi 16. člena ZPIZ-1 z dnem 1. 3. 2010 ter povzema razloge, ki izhajajo iz obrazložitve navedene odločbe. Nadalje se sklicuje na odločbo ZPIZ z dne 22. 11. 2010, s katero je odločeno, da ima tožnik lastnost zavarovanca pokojninskega in invalidskega zavarovanja iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti od 26. 6. 2010 dalje ter povzema razloge, ki izhajajo iz obrazložitve navedene odločbe. Tožnikova pritožba zoper slednjo odločbo je bila zavrnjena z odločbo ZPIZ z dne 9. 2. 2011, katere razloge tožnik povzema. Zoper slednjo in zoper odločbo ZPIZ z dne 22. 11. 2010 je tožnik vložil tožbo na Delovno in socialno sodišče v Ljubljani (ki se vodi pod opr. št. I Ps 659/2011), v kateri uveljavlja, da je tudi v obdobju od 2. 3. 2010 do 25. 6. 2010 izpolnjeval pogoje za zavarovanje iz kmetijske dejavnosti. Tožnik je namreč tudi v omenjenem obdobju izpolnjeval pogoje za zavarovanje iz kmetijske dejavnosti in se ni bil dolžan zavarovati kot samostojni podjetnik posameznik glede na 18. člen ZPIZ-1. Tožnik navaja, da mu je bila kršena ustavna pravica do enakega varstva pravic, saj ni imel možnosti dokazovati višine dobička glede na 18. člen ZPIZ-1 in tako ni imel možnosti dokazati, da se ni dolžan zavarovati kot samostojni podjetnik posameznik. Tožnik še dodaja, da je vložil znatna sredstva, da bi izpolnil pogoje za pridobitev sredstev iz ukrepa Zgodnje upokojevanje kmetov in da bi se predčasno upokojil. V ta namen je tudi izročil kmetijo svojemu nasledniku in zaprl svoj s.p., s čimer so mu prav tako nastali znatni stroški. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločitev, tako prvostopenjskega organa kot drugostopenjskega organa, odpravi in zadevo vrne prvostopenjskemu organu v ponovni postopek, toženi stranki pa naloži plačilo stroškov postopka.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka vse tožbene navedbe kot neutemeljene iz razlogov, kot so navedeni v obrazložitvi obeh odločb ter predlaga, da sodišče tožbo zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je izpodbijana odločitev, potrjena z odločitvijo organa druge stopnje, ki je navedene razloge delno obrazložil z drugačnimi razlogi, pravilna in zakonita, zato se sodišče sklicuje na razloge odločbe organa druge stopnje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). V zvezi s tožbenimi ugovori pa dodaja:

V predmetni zadevi je sporno, ali tožnik izpolnjuje pogoje za uveljavljanje plačil za ukrep Zgodnje upokojevanje kmetov, za kar je tožnik pri prvostopenjskemu organu 5. 8. 2010 podal vlogo. Sporno namreč je, ali tožnik izpolnjuje pogoj iz 6. točke Javnega razpisa za ukrep Zgodnje upokojevanje kmetov oziroma pogoj iz 8. točke 17. člena Uredbe, to je pogoj, da je bil prenosnik vsaj zadnjih 7 let neprekinjeno pokojninsko in invalidsko zavarovan na podlagi opravljanja kmetijske dejavnosti. Izpodbijana odločitev temelji na uradnih podatkih – odločbah ZPIZ, iz katerih izhaja, da tožnik v obdobju od 2. 3. 2010 do 25. 6. 2010 ni bil zavarovan na zavarovalni podlagi 051 - kot nosilec kmetijske dejavnosti, ampak na zavarovalni podlagi 005 – kot samostojni podjetnik posameznik. Zato je izpodbijana odločitev, ki temelji na uradnih podatkih podatkih ZPIZ pravilna in zakonita.

Iz tožnikovih ugovorov pa izhaja, da se v predmetni zadevi ne strinja z odločitvijo, ki temelji na podatkih oziroma odločbah ZPIZ, iz katerih izhaja, da tožnik v obdobju od 2. 3. 2010 do 25. 6. 2010 ni bil zavarovan iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti. Meni namreč, da navedeni podatki ZPIZ niso pravilni, zaradi česar je zoper odločbo ZPIZ z dne 22. 11. 2010 tudi vložil tožbo na Delovno in socialno sodišče. Prav tako meni, da bi se moralo v predmetnem postopku ugotavljati ali je tožnik v spornem obdobju od 2. 3. 2010 do 25. 6. 2010 izpolnjeval pogoje, da bi bil zavarovan iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti. Po presoji sodišča navedeni tožnikovi ugovori niso utemeljeni. Izpodbijana odločitev pravilno temelji na podatkih ZPIZ, ki jih je bil upravni organ dolžan upoštevati. Tožnik pa nima prav, ko meni, da bi moral upravni organ v navedenem postopku presojati ali so podatki ZPIZ, na katerih temelji navedena odločitev, pravilni. Tožnikovo sklicevanje, da je tožnik od 26. 6. 2010 zopet zavarovan iz naslova kmetijske dejavnosti, pa ni relevantno, saj je navedeno ugotovil že drugostopenjski organ in to na drugačno odločitev v predmetni zadevi ne vpliva.

Ker je sodišče presodilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen, da je izpodbijana odločitev pravilna in na zakonu utemeljena, je tožbo kot neutemeljeno, na podlagi določbe prvega odstavka 63. člena ZUS-1, zavrnilo.

Odločitev o stroških postopka temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, kadar sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.