UPRS sodba I U 795/2012

I. Tožba se zavrne.
II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Z izpodbijano odločbo je prvostopni upravni organ: ugodil zahtevkom tožnika za kmetijsko okoljska plačila iz zbirne vloge za leto 2009 za izvajanje kmetijsko okoljskih podukrepov (zahtevki KOP) za - ekološko kmetovanje (poljščine na njivah), - košnjo strm. trav. nagib 35-50 %, - košnjo strm. trav. nagib nad 50 %, - rejo avtoh. in trad. pas. dom. živ. (slovenski hladnokrvni konj) v skupnem znesku 6.544,74 EUR (1. točka izreka); odločil, da se skupni znesek plačil za zahtevke KOP zniža zaradi obračunanega stroška izobraževanja pri več kot enem odobrenem podukrepu KOP in zaradi kršitev predpisanih zahtev ravnanja ter dobrih kmetijskih in okoljskih pogojev pri kmetovanju v skupnem znesku 87,22 EUR, tako da izplačilo znaša 6.457,52 EUR (2. točka izreka); zavrnil zahtevke KOP za: - ekološko kmetovanje (travinje - 78,40 ha), - rejo domačih živali v osrednjem območju velikih zveri - 37,33 ha, košnjo strm. trav. nagib 35-50 % - 2,37 ha, - košnjo strm. trav. nagib nad 50 % - 1,42 ha (3. točka izreka); odločil, da bo o morebitnih ostalih zahtevkih za leto 2009 odločeno z drugo odločbo (4. točka izreka); odločil, da je stranka upravičena do sredstev v višini 6.457,52 EUR, ki se izplačajo na v tej točki izreka navedeni račun (5. točka izreka); odločil, da pritožba zoper to odločbo ne zadrži njene izvršitve (6. točka izreka) ter da v postopku izdaje te odločbe posebni stroški niso nastali (7. točka izreka). V obrazložitvi odločbe v zvezi z izpodbijano 3. točko izreka navaja, da je ugotovljena čezmerna prijava površine pri skupini posevkov z isto višino plačila, ki znaša več kot 2 ha ali več kot 3 % in ne več kot 20 % pri skupini posevkov KOP S50 0,44 ha, KOP S35 0,71 ha, zato se v skladu s 24. členom Uredbe o plačilih za ukrepe osi 2 iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 (PRP2007-2013) v letih 2009-2013 (v nadaljevanju Uredba KOP) zahtevek KOP za skupino posevkov z isto višino plačila zniža za dvakratno ugotovljeno razliko. Površina, ki se za zahtevek KOP pri skupini posevkov zavrne, znaša S35-1,41 ha, S50-0,89 ha. Čezmerna prijava površine pri skupini posevkov z isto višino plačila, ki znaša več kot 30 % in ne več kot 50 %, je ugotovljena vsaj pri eni skupini posevkov KOP ZVE 11,49 ha, zato se v skladu s 24. členom Uredbe KOP zavrnejo zahtevki KOP ZVE. Dalje izpostavlja, da je bilo pri pregledu na kraju samem ugotovljeno, da je prijavljena površina skupine posevkov z isto višino plačila v zahtevku KOP večja od ugotovljene, zato se zahtevek KOP, ki presega ugotovljeno površino, v skladu s 24. členom Uredbe KOP zavrne. V nadaljevanju obrazložitve našteva poimensko in s številkami GERK-e, na katere se navedena nepravilnost nanaša. Površina, ki se za zahtevek KOP zavrne, znaša: EK-14,46 ha, S35-0,71 ha, ZVE-11,49 ha in S50-0,44 ha. Dalje navaja, da je odobrena površina zahtevka KOP na GERK-u manjša od 0,1 ha, zato se zahtevek KOP za to površino v skladu s 24. členom Uredbe KOP zavrne kot neutemeljen, pri čemer se nepravilnost nanaša na GERK-PID: 4083993 - ..., 4017657 - ..., 2097187 - ... in 491114 - najem. Površina, ki se za zahtevek KOP zavrne, znaša: S35 - 0,25 ha, S50 - 0,09 ha. Čezmerna prijava površine pri skupini posevkov z isto višino plačila, ki znaša več kot 20 %, je ugotovljena pri skupini posevkov KOP EK travinje 14,46 ha, zato se v skladu s 24. členom Uredbe KOP zahtevek KOP za skupino posevkov z isto višini plačila v celoti zavrne. Izpostavlja tudi, da je s to odločbo odločeno o vseh strankinih zahtevkih KOP.

Pritožbeni organ je z odločbo z dne 30. 3. 2012 zavrnil pritožbo tožnika zoper izpodbijano prvostopno odločbo. V obrazložitvi navaja, da je iz dokumentov konkretne zadeve razvidno, da je tožnik 4. 5. 2009 pravočasno vložil zbirno vlogo za uveljavljanje neposrednih plačil za leto 2009. Iz zbirne vloge za leto 2009 izhaja, da je uveljavljal zahtevke za podukrep KOP - EK poljščine na njivah na površini 2,28 ha, podukrep KOP - EK travinje na površini 78,40 ha, podukrep KOP - S35 na površini 6,77 ha, podukrep KOP - S50 na površini 1,37 ha, podukrep KOP - REJ na površini 59 ha in podukrep KOP - ZVE na površini 37,33 ha. V nadaljevanju obrazložitve povzema ugotovitve iz Zapisnika o kontrolnem pregledu na kraju samem za površine z dne 19. 9. 2009, iz katerega je razvidno, da je bil tega dne na kmetijskem gospodarstvu tožnika opravljen kontrolni pregled, pri katerem je bil prisoten tudi tožnik ter da so bile pri posameznih GERK-ih ugotovljene nekmetijske površine, ki jih v nadaljevanju obrazložitve konkretno, za vsak posamezen GERK tudi navaja. V nadaljevanju obrazložitve citira določbo prvega odstavka 80. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) in poudarja, da je zapisnik dokaz o poteku in vsebini dejanja postopka in danih izjav, razen tistih delov zapisnika, h katerim je zaslišanec dal pripombo, da ni pravilno sestavljen. Naslednji odstavek te določbe še določa, da je dovoljeno dokazovati nepravilnost zapisnika. Citira tudi prvi odstavek 9. člena ZUP in ugotavlja, da je tožnik na zapisnik podal pripombo: „Nosilec se trudi, da bi zaustavil zaraščanje na površinah, ki že nekaj let niso bile v uporabi. V začetku pomladi se je hudo telesno poškodoval in je še sedaj v bolniškem staležu, zato je uspel letos očistiti nekaj manj površin. Tudi na izločenih površinah se živali intenzivno pasejo (so v dobri kondiciji) in dejansko popasejo celotno površino tal. Pašniki bodo postopoma očiščeni (vsako leto nekaj površin).“ Ugotavlja tudi, da zapisnika tožnik sicer ni podpisal, vendar pa to pri drugostopnem organu ne vzbuja dvoma o pravilnosti sestave in vsebine zapisnika. Tožnik s svojo pripombo na zapisnik podal pripombo na ugotovljeno dejansko stanje, torej je bil z vsebino seznanjen, poleg tega pa tudi potrjuje zaraščenost, ki jo šele s pritožbo izpodbija. Dalje ugotavlja, da je kontrolor za vsako posamezno izločeno površino konkretno navedel razlog izločitve, npr.: drevesa in grmičevje, zaraščenost, cesta. Iz tega je razvidno, da gre za neupravičeno površino, za katero ni mogoče pridobiti plačila. Vse izločene GERK-e, na katerih je bila ugotovljena neupravičena oziroma preveč prijavljena površina, bi moral tožnik že pri prijavi in vrisu GERK-ov v register kmetijskih gospodarstev (v nadaljevanju RKG), kot tudi pri oddaji zbirne vloge za leto 2009, izločiti in ustrezno zmanjšati velikost zahtevka za izplačilo plačilnih pravic. Z oddajo vloge je namreč sam prevzel odgovornost za vse prijavljene podatke. Hkrati se je strinjal, da je seznanjen s pogoji za vlaganje zahtevkov ter za pridobitev plačil v letu 2009. Površina in dejanska raba GERK-a morata biti enaka stanju v naravi. Najpozneje en dan pred elektronskim izpolnjevanjem zbirne vloge mora nosilec kmetijskega gospodarstva urediti podatke v RKG in pri tem prijaviti vse spremembe v zvezi z zemljišči, spremembe meje in vrste dejanske rabe GERK-ov, vpis novih GERK-ov in odjavo GERK-ov. Poudarja, da bi tožnik lahko že pri vrisu GERK-ov, ki jih je opravil na upravni enoti, opazil, da so deli GERK-ov narisani na neupravičeni površini in se takrat tudi ustrezno odzval in stanje v RKG uskladil z dejanskim stanjem v naravi. GERK-e je namreč potrebno vrisati oziroma popraviti tako, da vsebujejo celotno površino, ki jo tožnik dejansko obdeluje in jo ima tudi pravico obdelovati. Ker so bile nato ob kontrolnem pregledu ugotovljene nepravilnosti, je moral prvostopni organ, ki je pristojen za odločanje o njegovi zbirni vlogi za leto 2009, uporabiti vse pravne predpise, ki se nanašajo na ugotovljene nepravilnosti, prav tako pa tudi sankcije zaradi čezmernih prijav. Dalje ugotavlja, da svojih navedb v pritožbi in svojega nestrinjanja z ugotovitvami kontrolorja ni podkrepil z dokazi, temveč v pritožbo le zatrjuje, da površine GERK-ov ustrezajo rabi 1300. Poleg tega je, kot že navedeno, s pripombo na zapisnik tudi sam potrdil zaraščanje, ki ga naknadno zanika. V zvezi s trditvijo tožnika glede tega, da se je poškodoval, citira 34. člen Uredbe IAKS, ki določa, da če zaradi višje sile ali izrednih okoliščin, določenih v četrtem odstavku 40. člena Uredbe 1782/2003 nosilec kmetijskega gospodarstva ne more izpolniti svojih obveznosti v zvezi z zahtevki za pomoč na površino, opredeljenimi v dvanajstem odstavku 2. člena Uredbe 796/2004 ali obveznosti glede obdobja obvezne reje, obdrži pravico do pomoči, če v 10-dneh od datuma, ko to lahko stori, primere višje sile in izrednih okoliščin pisno sporoči agenciji in priloži ustrezna dokazila. Tožnik pa v pritožbi ne navaja, da bi dejstvo obstoja bolezni z ustreznimi dokazili sporočil agenciji, le-tega ne prilaga niti pritožbi. Obvestilo o obstoju bolezni ne izhaja niti iz vpogleda v dokumentacijo. Tako mu ni mogoče priznati upravičenosti do pomoči zaradi višje sile oziroma izrednih okoliščin. Dalje ugotavlja, da dejanskega stanja na dan 22. 9. 2009, ko je bil opravljen pregled na kraju samem, zaradi morebitnih naknadnih posegov in sprememb na zemljišču ni več mogoče preveriti. Ugotovljeno dejansko stanje, kot izhaja iz zapisnika, drugostopni organ šteje kot pravilno ugotovljeno. Dalje citira 16. člen Uredbe 1975/2006 in poudarja, da se za namene tega člena površine, ki jih je prijavil upravičenec in za katere prejme isto stopnjo pomoči, štejejo za eno skupino posevkov. Če površina v okviru ukrepa v zvezi s površino, prijavljeno za plačilo, presega površino, določeno v členu 50 (3) Uredbe (ES) št. 796/2004, se pomoč izračuna na podlagi določene površine, kateri se odšteje dvakratna ugotovljena razlika, če razlika več kot 3 % ali 2 ha in ne več kot 20 % določene površine. Če je razlika več kot 20 % ugotovljene površine, se ne dodeli nobena pomoč na površino za zadevno skupino posevkov. Kot je razvidno iz obrazca D zbirne vloge, je tožnik prijavil podukrep KOP - EK travinje na površini 78,40 ha, ugotovljena površina pa znaša 63,73 ha. Preveč prijavljena površina ob kontroli torej znaša 14,67 ha. Napaka tako znaša 23 % ugotovljene površine. V skladu s členom 51 Uredbe 796/2004/ES se tako zaradi čezmerne prijave površine pri skupini posevkov, ki znaša več kot 20 %, zahtevek za KOP - EK zavrne v celoti. V zbirni vlogi je tožnik prijavil podukrep KOP - ZVE na površini 37,33 ha, ugotovljena površina ob kontroli pa znaša 25,82 ha. Preveč prijavljena površina ob kontroli tako znaša 11,51 ha oziroma 44 % ugotovljene površine. Tako se zahtevek KOP - ZVE zavrne v celoti. Dalje ugotavlja, da iz obrazca D zbirne vloge izhaja, da je tožnik prijavil podukrep KOP - S35 na površini 6,77 ha, ugotovljena površina pa znaša 6,06 ha. Preveč prijavljena površina ob kontroli znaša 0,71 ha, v ugotovljeno površino pa se ne šteje tudi površina GERK-ov, ki je manjša od 0,1 ha na GERK-u 2097187 (vendar pa se za to površino ne uporabijo sankcije). V skladu s prilogo 2 Uredbe KOP znaša najmanjša površina kmetijskega zemljišča z isto vrsto dejanske rabe, za katero je mogoče pridobiti plačilo za en podukrep KOP, 0,1 ha, ugotovljena površina ob kontroli na GERK-u 2097187 pa znaša manj kot 0,10 ha. Napaka tako znaša 12 % ugotovljene površine. Tako se v skladu s členom 51 Uredbe 796/2004/ES od ugotovljene površine odšteje dvakratnih ugotovljene razlike 1,46 ha, torej je tožnik upravičen do izplačila za ta podukrep na površini 4,40 ha. Dalje iz zbirne vloge izhaja, da je tožnik prijavil podukrep KOP S50 na površini 2,79 ha, ugotovljena površina pa znaša 2,35 ha. Preveč prijavljena površina ob kontroli znaša 0,44 ha, napaka tako znaša 18 % ugotovljene površine. V skladu s členom 51 Uredbe 796/2004/ES se tako od ugotovljene površine odšteje dvakratnik ugotovljene razlike 0,88 ha, torej je tožnik upravičen do izplačila za ta podukrep KOP na površini 1,37 ha. Tako zaključuje, da je izpodbijana prvostopna odločba pravilna in zakonita, pritožbene navedbe pa neutemeljene.

Tožnik v tožbi uvodoma izpostavlja, da je razlog za vse očitane nepravilnosti nepravilno sestavljen zapisnik o opravljeni kontroli na terenu. Pri tem izpostavlja, da kot laična stranka zapisnika prav zaradi napak, ki jih je zaznal pri njegovi sestavi, ni podpisal in se ni podpisal niti pod rubriko, kjer naj bi bile zavedene njegove pripombe kot pripombe stranke. Tudi pripombe tožnika, kot stranke v upravnem postopku, so namreč v zapisniku zabeležene napačno in ne v celoti, saj med drugim manjka navedba o tem, da je že na kraju samem kritiziral izločitev delov posameznih GERK-ov in pri tem izpostavil, da očitanih nepravilnosti ni oziroma da niti za en posamezni GERK, na katerem naj bi kontrolor zaznal „napake“, ni razvidno, kako je kontrolor ugotovil, da dejanska raba na GERK-ih ne ustreza prijavljeni rabi, saj je rabo površin določil zgolj opisno oziroma z navedbo opombe kot npr. „drevje“, kar je v nasprotju s pravilnikom, ki npr. rabo 1300 natančno definira s številom dreves/ha, rabo 1800 nadalje pa z odstotki pokrovnosti travinja in odstotki pokrovnosti drevesnih krošenj oziroma grmov; da kontrolorjevih podatkov o površinah ni mogoče preveriti in sploh ni mogoče ugotoviti, kako naj bi posamezne površine sploh določil. Glede velikosti posameznih površin, ki naj bi bile izločene, je tožnik opozoril, da niso ugotovljene na način, da bi bila ta meritev preverljiva. Kontrolor je namreč kar tako na pamet in po občutku izločal površine posameznih GERK-ov, tako da je imel tožnik ob kontroli občutek, da je kontrolor k ogledu pristopil z že vnaprej določeno površino, ki jo mora izločiti zato, da bo tožnikov zahtevek oziroma večina le-teh zavrnjena. Tovrstnih tožnikovih pripomb kot stranke v postopku kontrolor v zapisnik na strani 5 ni zapisal in je zapisal samo tisti del njegovega pojasnila, ki se je nanašal na dejstvo, da se je poškodoval in da je bil v času kontrole še vedno v bolniškem staležu. S tem v zvezi seveda kontrolor ni zabeležil tožnikovega pojasnila o tem, da mu morajo pri kmetovanju sedaj veliko več pomagati ostali člani družine, predvsem starejša sinova, ki pa imata svoje obveznosti in je zato pri kmetovanju potrebno bistveno več usklajevanja in organizacije. Tako opomba, ki jo je zapisal kontrolor, ne ustreza opombam in pojasnilom tožnika kot stranke, ki zato tudi zabeležke o svojih pripombah ni podpisal. Tako seveda že zaradi njegovega ne podpisa zapisnika izhaja dvom v pravilnost sestave zapisnika in dvom v pravilnost povzetka njegove izjave, ki je tožnik prav tako ni podpisal, saj ne ustreza njegovi dejanski izjavi. To pomeni, da je zapisnik nepravilno sestavljen. Sporna pa ni le vsebina zapisnika glede tožnikovih pripomb, temveč je zapisnik sporen predvsem tudi glede številčnih podatkov, ki se že medsebojno ne ujemajo. Meni, da bi prvostopni organ pred izdajo izpodbijane odločbe skladno z določbo 9. člena ZUP moral tožnika zaslišati in ga kot prava neuko stranko opozoriti na vse njegove pravice in možnosti, da čim bolje zavaruje svoje pravice, sploh glede na to, da zapisnika ni podpisal. Izpostavlja tudi, da je že v pritožbi zoper prvostopno izpodbijano odločbo zahteval, da se ponovno opravi ogled površin na kraju samem in se pri tem skladno z načelom materialne resnice na ustrezen in preverljiv način izmeri vse prijavljene kmetijske površine ter se pri tem v skladu s Pravilnikom o evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč prouči tudi dejansko rabo kmetijskih površin, ki jih je prijavil v zahtevku za uveljavljanje neposrednih plačil za leto 2009. Meni, da bi kontrolor na določeni strnjeni oziroma povezani površini 30 arov z lahkoto preštel drevesa oziroma če bi naštel na določenem zemljišču 30 arov več kot 15 dreves, bi potem takšno zemljišče lahko izločil, česar pa ni naredil in je zaradi tega njegovo izločanje določenih površin kot neustreznih povsem nejasno, nepreverljivo in tudi nepravilno. Sploh pa je takšno izločanje nepravilno v tistih delih, ko je kontrolor z opombo „drevje“ izločal površine, ki so manjše kot 30 arov. Tudi sicer so podatki zapisnika nepreverljivi, med seboj v nasprotju in se nikakor ne ujemajo z uradnimi podatki, ki jih je v svoji vlogi navedel tožnik, ne s podatki samega zapisnika glede posameznega (istega) GERK-a. Kot primer izpostavlja obrazložitev napadene odločbe v točki 3.4 o tem, da je odobrena površina zahtevka KOP na GERK-u manjša od 0,1 ha, zato se zahtevek za to površino v skladu s 24. členom Uredbe KOP zavrne. Taka navedba je povsem nerazumljiva, še manj preverljiva, navedbe oziroma trditve pa so prav tako v nasprotju s podatki zapisnika. V tej točki obrazložitve navedene nepravilnosti naj bi se namreč nanašale na GERK-e PID: 4083993 - ..., 4017657 - ..., 2097187 - ... in 491114 - najem, pri čemer naj bi površina, ki se za zahtevek KOP zavrne, znašala S35 0,25 ha, S50 pa 0,09 ha. Te navedbe pa ne držijo in so v nasprotju tudi s samimi ugotovitvami kontrolorja. Na str. 3 zapisnika je tako opisan GERK - PID 4017657 - ..., ki naj bi bil v mejah toleranc oziroma pri njem ni navedenih nepravilnosti, ki pa se brez pojasnila, v čem naj bi bile, navajajo v obrazložitvi izpodbijane odločbe oziroma se tudi ta GERK navaja kot tisti, pri katerem naj bi bile ugotovljene nepravilnosti in za katerega naj bi bil zahtevek KOP prav tako zavrnjen, čeprav nepravilnosti sploh niso opisane. Nadalje opozarja, da je zapisnik napačen tudi zato, ker sami seštevki površin v zapisniku niso skladni med navedbami o določenih površinah. Izpostavlja tudi, da kontrolor s seboj ni imel nobene merilne naprave ali kakršnegakoli drugega pripomočka, s katerim bi lahko površino domnevno zatrjevanih kršitev izmeril oziroma definiral, prav tako svojih meritev in opredelitev v zapisniku tudi kako drugače ni pojasnil (merjenje korakov, štetje dreves). Po povedanem sodišču predlaga, da tožbi ugodi ter izpodbijano odločbo in posledično odločbo druge stopnje odpravi ter zadevo vrne prvostopnemu organu v ponovno odločanje, toženki pa naloži plačilo njegovih stroškov postopka.

Toženka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe kot neutemeljene iz razlogov, ki so navedeni v obrazložitvi drugostopne odločbe in sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne. V zvezi s tožbenim ugovorom glede neustreznega ravnanja kontrolorja navaja, da je iz zapisnika razvidno, da je uporabil predpisano in uradno metodo merjenja površin, pri čemer se sklicuje na 2. člen Pravilnika o metodah ugotavljanja in merjenja kmetijskih parcel ter o tolerancah meritev. Uporabil je namreč metodo planimetriranja, ki pomeni določitev oblike, pozicije, velikosti površine na ortofoto podlagi v digitalni obliki, z uporabo GIS orodij, kar ne pomeni, da mora kontrolor dejansko izmeriti vsako daljico izločene površine, temveč določi zgolj kontrolne točke, vse ostalo pa opravi elektronsko, kar je najverjetneje razlog, da je imel tožnik občutek, da kontrolor dela na pamet in zgolj po občutku. V zvezi s tožbenim zatrjevanjem napačno izločenih površin, pri katerih je kontrolor kot opombo navedel „drevje“, dodaja, da Pravilnik o evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč v drugem odstavku 7. člena določa, da se iz skupin dejanske rabe njive in vrtovi, travniške površine in trajni nasadi izločajo vse nekmetijske površine, večje od 100 m2 (seniki, lope, drevesa, kupi kamenja ipd.). Kontrolor je glede na navedeno ravnal pravilno, saj je izločil površine, na katerih je bilo več dreves, strjenih eden ob drugem. Glede neustrezne sestave zapisnika pa izpostavlja, da so to nova dejstva, saj jih niti v postopku na prvi stopnji, niti v pritožbi tožnik ni navajal, pri tem pa v tožbi ni obrazložil, zakaj jih ni navedel že prej. Glede GERK-a 4017657 - ..., ki ga tožnik v tožbi posebej izpostavlja, in sicer da na njem kontrolor v okviru kontrole ni ugotovil pomanjkljivosti, pojasnjuje, da površina, manjša od 0,1 ha, izhaja že iz same zbirne vloge. Kot izhaja iz obrazca D - prijava površin in kmetijskih rastlin ter zahtevkov na površino, je tožnik navedeni GERK namreč razdelil na dva dela, pri čemer eden znaša 0,09 ha, kar pomeni manj kot 0,1 ha.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je sporna vrsta dejanske rabe kmetijskih zemljišč tožnika ter posledično odločitev upravnega organa v izpodbijani odločbi, da zaradi pri kontroli ugotovljenih neupravičenih oziroma nekmetijskih površin na spornih GERK-ih, navedenih v obrazložitvi izpodbijane odločbe in odločbe druge stopnje, na podlagi določbe 24. člena Uredbe KOP zniža oziroma zavrne zahtevke KOP za posamezne podukrepe, ki jih je tožnik uveljavljal v zbirni vlogi za leto 2009.

Sodišče po pregledu upravnega spisa zadeve ugotavlja, da je drugostopni organ v pritožbeni odločbi odgovoril na pritožbene navedbe, navedel dejanske ugotovitve kontrolnega pregleda, kot izhajajo iz zapisnika z dne 19. 9. 2009, ki je bil zaključen 22. 9. 2009 ter relevantne določbe predpisov, ki so narekovali sprejeto odločitev, ki jo je tudi pojasnil. Sodišče se z razlogi za odločitev, kot izhajajo iz obrazložitve odločbe druge stopnje, strinja in jih, v izogib ponavljanju, ne navaja (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu - v nadaljevanju ZUS-1). V zvezi s tožbenimi ugovori pa dodaja:

Ne drži tožbena navedba, da je kontrolor v nasprotju s Pravilnikom o evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč (v nadaljevanju Pravilnik) v zapisniku zgolj opisno navedel določeno rabo površin oziroma navedel opombe, kot na primer „drevje“. Iz zapisnika namreč izhaja, da je kontrolor pri vseh GERK-ih navedel tako šifro prijavljene rabe, kot tudi šifro ter naziv ugotovljene rabe kmetijskih rastlin, vse po šifrantu, ki je priloga Pravilnika. Res je pri vseh GERK-ih navedel tudi opombo (na primer: drevje, zaraščanje, pašnik), vendar navedba opomb sama po sebi (ob tem da je kontrolor, kot že povedano, navedel tudi šifro ter naziv ugotovljene rabe kmetijskih rastlin po šifrantu, ki je priloga Pravilnika) ne predstavlja nobene kršitve ali nepravilnosti, nasprotno, z navedbo opomb je kontrolor svoje ugotovitve še dodatno pojasnil.

Glede ugovora, da ni mogoče ugotoviti, kako je kontrolor sploh določil posamezne površine, sodišče pojasnjuje, da iz zapisnika izhaja, da je uporabil metodo planimetriranja, ki je predpisana in uradna metoda merjenja površin po Pravilniku o metodah merjenja zemljišč in o tehničnih tolerancah meritev, zato tožnik s tem ugovorom ne more uspeti. Da bi kontrolor moral (vsa) drevesa na posameznih GERK-ih šteti, ni nikjer predpisano, zato je bilo treba zavrniti tudi ta ugovor. Sodišče pa še pojasnjuje, da se po določbi drugega odstavka 7. člena Pravilnika iz skupin dejanske rabe njive in vrtovi, travniške površine in trajni nasadi izločajo vse nekmetijske površine, večje od 100 m2 (seniki, lope, drevesa, kupi kamenja in podobno). Tožnik je v zbirni vlogi za leto 2009 na večini GERK-ov navedel vrsto rabe trajni travnik (šifra 1300), le na GERK-ih ... in ... je kot vrsto rabe navedel kmetijsko zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem (šifra 1800), obe navedeni vrsti pa sodita v skupino dejanske rabe travniške površine po šifrantu, ki je del Pravilnika, na GERK-u ... je navedel vrsto dejanske rabe travniški sadovnjak (šifra 1222), ki sodi v skupino dejanske rabe trajni nasadi po šifrantu, na GERK-ih ... 2098342, ... in ... pa je kot vrsto rabe navedel njiva (šifra 1100), ki sodi v skupino dejanske rabe njive in vrtovi. Glede na citirano določbo drugega odstavka 7. člena Pravilnika in navedbe tožnika v zbirni vlogi o vrstah dejanske rabe na posameznih GERK-ih, je kontrolor ravnal pravilno, da je ugotovljene nekmetijske površine, večje od 100 m2, izločil.

Sicer pa sodišča poudarja, da iz Zapisnika o kontrolnem pregledu na kraju samem za površine z dne 19. 9. 2009, ki je bil zaključen 22. 9. 2009, izhaja, da je tožnik podal pripombe stranke, da se trudi, da bi zaustavil zaraščanje na površinah, ki že nekaj let niso bile v uporabi; da se je v začetku pomladi hudo telesno poškodoval in je še sedaj v bolniškem staležu, zato je uspel letos očistiti nekaj manj površin; da se tudi na izločenih površinah živali intenzivno pasejo (so v dobri kondiciji) in dejansko popasejo celotno površino tal; da bodo pašniki postopoma očiščeni (vsako leto nekaj površin). To pomeni, da v pripombah na zapisnik zaraščanju dejansko ni ugovarjal, ugovarjal pa je v kontrolnem postopku določeni dejanski rabi. Zapisnika sicer res ni podpisal, kar izpostavlja tudi v tožbi, vendar pa odklonitev podpisa zapisnika na njegovo dokazno vrednost ne vpliva, kontrolor je namreč podal navedbo (priloga k zapisniku kontrole z dne 6. 10. 2009) v zvezi s tožnikovo odklonitvijo podpisa, kar mu narekuje določba tretjega odstavka 79. člena ZUP in v katero sodišče ne dvomi. Pri tem je treba na tem mestu izpostaviti, da iz upravnega spisa zadeve izhaja, da tožnik vse do izdaje prvostopne izpodbijane odločbe dne 2. 6. 2010 ni prvostopnemu organu podal nobenih dodatnih oziroma drugih pripomb na zapisnik z dne 19. 9. 2009, čeprav ga je prejel takoj po njegovem zaključku, kar izhaja iz le-tega, sicer pa tožnik niti ne zatrjuje, da zapisnika ne bi prejel. Novih oziroma dodatnih pripomb v zvezi z dejanskimi ugotovitvami, ki izhajajo iz zapisnika, pa ni podal niti v pritožbi zoper izpodbijano prvostopno odločbo. V pritožbi je namreč, poleg pripomb, ki jih je podal že na zapisnik, izpodbijal le opisno določeno rabo GERK-ov v zapisniku, neustrezno metodo merjenja, zahteval ponovni ogled na kraju samem. To pomeni, da so vse tožbene navedbe, v katerih tožnik izpodbija pravilnost sestave zapisnika, napačno oziroma nepopolno navedbo njegovih pripomb in druge nepravilnosti v zapisniku, ki jih v tožbi prvič navaja, nedopustne tožbene novote. Po določbi 52. člena ZUS-1 namreč lahko tožnik v tožbi navaja nova dejstva in nove dokaze, vendar pa mora obrazložiti, zakaj jih ni navedel že v postopku izdaje upravnega akta. Tožnik pa ni pojasnil, zakaj je te ugovore prvič podal šele v tožbi v upravnem sporu in ne tekom upravnega postopka. Sicer pa za navedene tožbene trditve tudi ni predlagal nobenega dokaza. Glede že v pritožbi predlagane oprave ponovnega ogleda na kraju samem pa mu je pravilno odgovoril že pritožbeni organ v obrazložitvi drugostopne odločbe (glej: zadnji odstavek na 10. strani). Ker tožnik, kot že povedano, ni pojasnil, zakaj ugovorov v zvezi z nepravilnostmi v zapisniku, torej novih ugovorov, ki se nanašajo na dejanske ugotovitve kontrolnega pregleda, ni podal tekom upravnega postopka, jih sodišče ob upoštevanju citirane določbe 52. člena ZUS-1 ne more upoštevati. Glede ugovora napačne ugotovitve dejanske rabe na posameznih spornih GERK-ih, ki ga je z navedbo, da se tudi na izločenih površinah živali intenzivno pasejo (so v dobri kondiciji) in dejansko popasejo celotno površino tal, smiselno uveljavljal že v pripombah na zapisnik, pa sodišče odgovarja, da za uvrstitev v šifro 1300 oziroma 1800 ni odločilnega pomena, ali se površina kosi ali pase. Izpostaviti pa je še potrebno, da tožnik, razen navedene pripombe na zapisnik, svojega ugovora napačne ugotovitve dejanske rabe na spornih GERK-ih v kontrolnem postopku, pravočasno (torej v upravnem postopku) ni konkretiziral, zato ga je bilo potrebno zavrniti.

Ne nazadnje pa je treba odgovoriti še na v tožbi zatrjevano nepravilnost v izpodbijani odločbi, ki se nanaša na GERK 4017657 – ..., za katerega iz zapisnika res ne izhajajo nepravilnosti, kot to trdi tožnik v tožbi. Vendar pa je tožnik ta GERK sam v zbirni vlogi (obrazec D – prijava površin in kmetijskih rastlin ter zahtevkov na površino) razdelil na dva dela, od katerih eden znaša 0,09 ha z navedbo šifre vrste dejanske rabe 1300 – trajni travnik, ki pa mora po šifrantu vrst in opisu dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč, ki je priloga Pravilnika, meriti najmanj 1000 m2. Ker je torej ta del tega GERK-a, kot ga je tožnik sam opredelil v zbirni vlogi, manjši, kot je določena minimalna velikost trajnega travnika, je tudi v tem delu odločitev upravnega organa, da zahtevek KOP v tem delu zavrne, pravilna.

Po vsem navedenem je sodišče ugotovilo, da je izpodbijana odločba zakonita, tožbeni ugovori pa neutemeljeni, zato je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1.

Izrek o stroških postopka temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po kateri trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.