VSL sodba I Cpg 295/2013

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka sama nosi svoje pritožbene stroške.

1Z uvodoma citirano sodbo je sodišče prve stopnje vzdržalo v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. VL 29799/2011 z dne 10. 3. 2011 v 1. odstavku izreka v delu, v katerem je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati 9.918,01 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10. 3. 2011 do plačila in v celoti v 3. odstavku izreka; razveljavilo pa ga je za zakonske zamudne obresti od zneska 9.918,01 EUR za dan 9. 3. 2011 (I. točka izreka). Toženi stranki je naložilo, da tožeči stranki povrne njene pravdne stroške v višini 354,00 EUR (II. točka izreka).

2Zoper sodbo se je pritožila tožena stranka, uveljavljala je pritožbene razloge bistvenih kršitev določb postopka, zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja in zmotno uporabo materialnega prava, s predlogom, da višje sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.

3Pritožba ni utemeljena.

4Iz razlogov izpodbijane sodbe izhaja, da je sodišče prve stopnje ugodilo zahtevku tožeče stranke za plačilo zavarovalne premije iz naslova sklenjenih zavarovalnih pogodb za čas od 1. 5. 2010 do 30. 4. 2011 v višini 9.368,24 EUR in obračunanih zakonskih zamudnih obresti od tega zneska za čas od 13. 7. 2010 do 8. 3. 2011 v višini 549,77 EUR ter za zakonske zamudne obresti od skupnega zneska v višini 9.918,01 EUR za čas od vložitve predloga za izvršbo dne 10. 3. 2011 do plačila. Sodba vsebuje razloge o odločilnih dejstvih in jo je mogoče preizkusiti, zato ni podana očitana bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.

5Sodišče prve stopnje je kot nesporno ugotovilo, da je tožena stranka posredniku zavarovanj tožeče stranke (B.) dne 28. 4. 2010 pisno po elektronski pošti sporočila, da odstopa od dolgoročne pogodbe s tožečo stranko (A9). Glede na zapis o odpovedi pogodbe, je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da je tožena stranka vedela, da je sklenila zavarovalno pogodbo za nedoločen čas. To potrjuje tudi zapis na zavarovalnih policah, da so pogodbe sklenjene od: določenega dne do: „permanentno“. V zavarovalni pogodbi opredeljen čas trajanja zavarovanja z izrazom permanentno, pomeni, da je pogodba sklenjena za nedoločen čas. Drugačna pritožbena stališča glede razlage sklenjenih pogodb o trajanju zavarovanj so neutemeljena.

6Kot nesporno je sodišče prve stopnje tudi ugotovilo obstoj pisnega dogovora pogodbenih strank, da premija po vsaki zavarovalni pogodbi dospeva 1. maja.

7Če trajanje zavarovanja ni določeno v pogodbi, sme vsaka stranka od nje odstopiti z dnem zapadlosti premije, le da mora o tem pisno obvestiti drugo stranko najmanj tri mesece pred zapadlostjo premije (2. odstavek 946. člena OZ). Iz navedene zakonske določbe izhaja, da je pri zavarovanjih za nedoločen čas, za prenehanje zavarovanj potrebna določena aktivnost strank. Dovolj je, če katerakoli pogodbena stranka drugi izjavi, da od pogodbe odstopa. Privolitev druge pogodbene stranke pri tem ni potrebna. Po avtomatizmu pogodba preneha z dnem zapadlosti naslednje premije, velja le pogoj, da je nasprotna stranka o odstopu od pogodbe obveščena najmanj tri mesece pred zapadlostjo naslednje premije.

8Do odpovedi pogodbe brez odpovednega roka pa lahko pride le s soglasno voljo obeh pogodbeni strank. Kar pomeni, da določba o trimesečnem odpovednem roku ni kogentne narave. Tožena stranka je trdila, da je s tožečo stranko (oziroma z njenim posrednikom) smiselno (konkludentno) dosegla soglasje, da njuno pogodbeno razmerje preneha s 1. 5. 2010. Sodišču prve stopnje očita, da ni sprejelo kot odločilnih njenih trditev, da ji je tožeča stranka preko svojega zavarovalnega posrednika podala 20. 4. 2010 ponudbo za sklenitev novih zavarovanj za obdobje od 1. 5. 2010 do 1. 5 2011 in to za dve zavarovalnici, zaradi česar naj bi povsem utemeljeno sklepala, da se je posrednik pogajal za sklenitev nove pogodbe za navedeno obdobje, pri čemer lahko le to sklene s katerokoli zavarovalnico. Tak očitek pa je neutemeljen. Že na prvi pogled bi moralo biti toženi stranki jasno, da ji v primeru, če se odloči za spremembo zavarovalne pogodbe, te res ne bo treba odpovedati, v nasprotnem primeru pa jo je dolžna odpovedati zato, da doseže učinek njenega prenehanja. Da se je tega tudi zavedala pa ravno potrjuje vsebina njenega dopisa o odstopu od dolgoročne pogodbe z zavarovalnico X. z dne 28. 4. 2010, iz razloga, ker se ni odločila za nobeno izmed predloženih ponudb (A9). Pogodbe prav gotovo ne bi odpovedala, če bi štela, da je že odpovedana.

9Tožena stranka neutemeljeno očita sodišču prve stopnje, da ni zaslišalo B. G. in M. U. o tem, kako je prišlo do posredovanja ponudb dne 20. 4. 2010, iz kakšnega razloga, kaj je bil njihov namen, kakor tudi v zvezi z obsegom pooblastil družbe B. Na podlagi trditev, da se za nobeno od ponudb, ki ji jih je ponudil zavarovalni posrednik tožeče stranke, ni odločila, pač pa je sama pod ugodnejšimi pogoji sklenila pogodbo z zavarovalnico A., se izkaže, da ugotavljanje dejstev, zakaj ji je posrednik podal ponudbo, ni relevantno. Zato očitek sodišču prve stopnje, da ni izvedlo dokaza z zaslišanjem prič, ni utemeljen. Enako velja za očitek sodišču prve stopnje, zakaj se ni opredelilo do trditev tožene stranke, da ji je tožeča stranka ponujala sklenitev pogodbe z nižjo premijo, zaračunala pa ji je zavarovanje po višji premiji. Če tožena stranka v ponujeno spremembo pogodbe ni privolila, se tudi po stališču pritožbenega sodišča neutemeljeno sklicuje na ponudbo, ki je ni sprejela.

10Ker niti tožeča stranka niti njen zavarovalni posrednik tožene stranke nista obvestila, da naj bi tožeča stranka odstopila od permanentne zavarovalne pogodbe, in ker tožena stranka na podlagi ponudbe, ki jo je dobila od zavarovalnega posrednika tožeče stranke 20. 4. 2010, ni privolila v spremembo pogodbe, pač pa je pogodbo s tožečo stranko odpovedala, za odločitev v tem sporu pogodbeno razmerje med tožečo stranko in zavarovalnim posrednikom ni pomembno. Drugačne pritožbene trditve so nepomembne.

11Materialno pravno je zmotno stališče tožene stranke, da iz določbe 2. odstavka 946. člena OZ izhaja, da zavarovalna pogodba, sklenjena za nedoločen čas, preneha v treh mesecih po odpovedi, ne glede na čas zapadlosti premije. Ker je tožena stranka obvestila tožečo stranko, da odstopa od pogodb 28. 4. 2010, v pogodbah pa je bila določena zapadlost premije na dan 1. maj, je sodišče prve stopnje glede na določbo 2. odstavka 946. člena OZ pravilno štelo, da lahko pogodbe prenehajo šele 1. 5. 2011. Zato je sodišče prve stopnje materialno pravno pravilno ugodilo zahtevku tožeče stranke za plačilo neplačanih premij za obdobje veljavnosti pogodb in njihovih učinkov.

12Trditve tožene stranke, da s plačilom premije dne 13. 7. 2010 še ni bila v zamudi, sicer držijo, kar pa ne vpliva na pravilnost višine obračuna zamudnih obresti, v katerem se prvi dan, vnesen v obračun, ne upošteva (upoštevanih je le 171 dni zamude v letu 2010 in 67 dni zamude v letu 2011).

13S tem se izkaže, da pritožba tožene stranke ni utemeljena in jo je zato višje sodišče zavrnilo ter potrdilo v izpodbijanem delu sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

14Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, ni upravičena do povrnitve pritožbenih stroškov (1. odstavek 165. člena v zvezi s 1. odstavkom 154. člena ZPP).