VSL sodba I Cpg 794/2013

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

1Sodišče prve stopnje se je z izpodbijano sodbo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, VL 63429/2010 z dne 13.5.2010 vzdržalo v veljavi v 1. in 3. odstavku izreka, toženi stranki pa naložilo plačilo pravdnih stroškov tožeče stranke.

2Zoper navedeno sodbo se je pravočasno pritožila tožena stranka, in sicer iz vseh pritožbenih razlogov. Predlagala je spremembo izpodbijane sodbe, podrejeno njeno razveljavitev. Pritožbenih stroškov ni priglasila.

3Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

4Pritožba ni utemeljena.

5Sodišče prve stopnje je tožbenemu zahtevku ugodilo po tem, ko je na podlagi izvedenega dokaznega postopka ugotovilo, da so neutemeljene, pavšalne in v nasprotju s predloženimi dokazi navedbe tožene stranke glede nezapadlosti vtoževane terjatve. Pojasnilo je, da je bila pogodba o dovoljeni prekoračitvi pozitivnega stanja na TRR sklenjena za določen čas (do vključno 16.11.2009), po tem datumu pa je prenehala. Ker tožena stranka navedb tožeče stranke, s katerimi je slednja konkretizirala in pojasnila tožbeni zahtevek ni prerekala (prim. 214. člen ZPP), svojega ugovora pa tudi ni z ničemer dopolnila, je sodišče prve stopnje njene navedbe štelo kot nekonkretizirane in pavšalne.

6Pritožnik zaključke sodišča prve stopnje izpodbija z navedbami, da tožeča stranka ni preložila verodostojnih listin, na podlagi katerih je vložila predmetni predlog za izvršbo, zaradi česar naj bi bil tožbeni zahtevek nesklepčen. Višje sodišče ugotavlja, da pritožbene navedbe niso utemeljene. Tožeča stranka je predložila listine, ki jih je sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi natančno povzelo in navedlo, in ki so bile podlaga vtoževani terjatvi. Predlog za izvršbo je bil sicer res vložen na podlagi pogodbe o odprtju in vodenju TRR št. 00000, pogodbe o dovoljeni prekoračitvi pozitivnega stanja na TRR št. 0000 in pogodbe o najemu in uporabi POS terminalov, kar ne predstavlja verodostojnih listin po 23. členu ZIZ, vendar pritožnik tega ni uveljavljal v postopku na prvi stopnji, tudi v pritožbi pa izpodbija zgolj pravno naravo listin, na katerih temelji sklep o izvršbi, ne pa tudi vsebine teh listin.

7Izvršba na podlagi verodostojne listine je poseben izvršilni postopek, ki upniku (pod določenimi pogoji) olajšuje izterjavo obveznosti. Vendar, če dolžnik sklepu o izvršbi, ki je izdan na podlagi verodostojne listine obrazloženo ugovarja, izvršilno sodišče sklep o izvršbi v delu, s katerim je izvršba dovoljena, razveljavi in odloči, da se bo o zahtevku in stroških odločilo v pravdnem postopku. Če dolžnik z ugovorom uspe, se predlog za izdajo sklepa za izvršbo šteje kot tožba in se obravnava v rednem pravdnem postopku, listine, ki so bile podlaga za izdajo sklepa o izvršbi pa izgubijo pomen, ki so ga imele v izvršilnem postopku (prim. II Cpg 201/2010, II Cp 1650/2013, I Cpg 1104/2011). Ko torej dolžnik obrazloženo ugovarja, se postopek nadaljuje z obravnavanjem glavne stvari, to je s presojo utemeljenosti pravovarstvenega zahtevka. Ali listina, na podlagi katere je bil izdan sklep o izvršbi, predstavlja verodostojno listino v smislu ZIZ, ni vprašanje, s katerim se ukvarja sodišče, ko odloča o zadevi v pravdnem postopku. Izvršilni postopek je strogo formalen postopek, v njem sodišče ne presoja dejstev o obstoju terjatve. Prav zato morajo listine, ki so podlaga sklepu o izvršbi, izpolnjevati določene formalne pogoje, da bi jim ZIZ priznal dokazno vrednost verodostojne listine (drugi odstavek 23. člena ZIZ). V pravdnem postopku pa velja pravilo proste presoje dokazov. Povedano drugače: tudi, če neka listina ne izpolnjuje pogojev verodostojne listine po ZIZ, v pravdnem postopku ni brez dokazne vrednosti.

8Glede pritožbenih navedb, da denarne terjatve tožeče stranke še niso zapadle v plačilo, višje sodišče – enako kot že sodišče prve stopnje – ugotavlja, da te navedbe v ničemer niso konkretizirane, tudi v pritožbi pa tožena stranka z ničemer ne izpodbija navedb tožeče stranke, ki je vtoževano terjatev pojasnila po temelju in višini. Ker so torej pritožbeni očitki v tem delu na ravni posplošenega zanikanja zapadlosti, s katerimi pritožnik v ničemer ne izpodbija zaključkov sodišča prve stopnje, se višje sodišče do teh navedb ne opredeljuje podrobneje.

9Višje sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v zadevi pravilno in v zadostni meri ugotovilo dejansko stanje, na tako ugotovljeno dejansko stanje pa pravilno uporabilo materialno pravo. Ker pritožbeni razlogi niso podani in tudi ne razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP), pri čemer je presojalo le tiste pritožbene navedbe, ki so odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP).