VSL sklep I Cpg 1030/2014

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem (zavrnilnem) delu potrdi sklep sodišče prve stopnje.

1Sodišče prve stopnje je odločalo o zavarovanju zahtevka za odvzem premoženja nezakonitega izvora. S sklepoma Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. I Kpd 55522/2012 z dne 2.11.2012 in 9.11.2012 odrejeno zavarovanje je podaljšalo do pravnomočnega zaključka te pravde (A točka izreka). Zavrnilo je predloge, da se prepove unovčenje „zemljiškoknjižnega pisma vsakokratnemu prinosniku“ z vpisom prepovedi v zemljiško knjigi (B.III.a. točka izreka). Zavrnilo je predlog, da se prvemu tožencu prepove unovčenje hipoteke, vknjižene na parcelah 5257/18 in 5257/28, obe k.o. X za terjatev upnika G, B. v višini 645.000,00 EUR (B.III.b. točka izreka). Prvemu tožencu, drugi toženki, četrti toženki in peti toženki je prepovedalo odtujiti in obremeniti določno opredeljene nepremičnine, v obsegu kot so lastniki teh nepremičnin (v presežku je predlog zavrnjen) in prepovedalo razpolagati z zemljiškimi pismi (IV. točka izreka).2. Pritožuje se tožeča stranka. Navaja, da se pritožuje: – zoper B.III.a točko izreka, s katero so bili zavrnjeni predlogi za prepoved unovčenja vsakokratnim prinosnikom zemljiških pisem z vpisom te prepovedi v zemljiško knjigo ; – zoper B.IV.a. točko izreka, s katero je bilo predlogu za zavarovanje s prepovedjo razpolaganja in prenosa zemljiških pisem in z vpisom te prepovedi v zemljiško knjigo (deloma) ugodeno le zoper tožence, ne pa tudi zoper druge vsakokratne prinosnike zemljiškega pisma. Predlaga spremembo sklepa tako, da bo predlogu ugodeno glede prepovedi razpolaganja, prenosa in unovčenja zemljiških pisem vsakokratnemu prinosniku teh pisem, z vpisom (zaznambo) te prepovedi v korist tožnice. Uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava. Meni, da začasno zavarovanje ne bo učinkovito, ker prepoved indosiranja zemljiških pisem in bianco ali na prinosnika ni zajeta s prepovedjo obremenitve nepremičnin. Izrečena prepoved razpolaganja z zemljiškimi pismi se nanaša zgolj na tožence (jih omejuje pri prenosu zemljiških pisem), ne pa na druge osebe. Meni, da je sodišče spregledalo, da plačilo lahko zahteva prejemnik pisma, da je to pismo lahko prejel že pred izdajo sklepa o zavarovanju in da je računati tudi s tem, da bi se taki prenosi lahko še danes in v bodoče »antidatirali«. Opozarja na svoje trditve o dosedanjih nedovoljenih razpolaganjih z namenom izogniti se kasnejšemu odvzemu premoženja nezakonitega izvora. Vztraja, da je možno zahtevati tudi vpis prepovedi razpolaganja in prenosa zemljiških pisem v zemljiško knjigo. Sklicuje se na 28. čl. Zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora (v nadaljevanju ZOPNI), 271. čl. in prvi odstavek 273. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), 196. čl. in 199. čl. Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) ter 99. čl. Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1). Zanika, da bi že zaznamovana prepoved odtujitve in obremenitve onemogočala razpolaganje z zemljiškim pismom, saj je do te prepovedi prišlo po tem, ko je bil zemljiški dolg že ustanovljen in zemljiško pismo izdano. Če se zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve nanaša na imetnika druge pravice, je ta zaznamba ovira za dovolitev naslednjih vpisov, ki bi začeli učinkovati po trenutku, od katerega učinkuje zaznamba: 1. vknjižbe prenosa pravice, ki je predmet prepovedi odtujitve in obremenitve; 2. predznambe prenosa pravice, ki je predmet prepovedi odtujitve in obremenitve. Če se zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve nanaša na hipotekarnega upnika, je ta zaznamba ovira za dovolitev naslednjih vpisov, ki bi začeli učinkovati po trenutku, od katerega učinkuje zaznamba: 1. vknjižbe oz. predznambe izbrisa hipoteke; 2. zaznambe vrstnega reda za prenos hipoteke oz. za izbris hipoteke. Ker se prepoved odsvojitve in obremenitve nanaša le na lastnika, ni ovire, da bi prišlo do prenosa zemljiškega dolga in prenosa hipoteke. Prepoved, izrečena samo lastnikom, ne zadošča. Le če bi bila prepoved izrečena tudi proti vsakokratnemu imetniku pravice, bodisi hipoteke bodisi zemljiškega dolga, bi to onemogočilo nadaljnje prenose. Drugi odstavek 99. čl. ZZK-1 predvideva in dopušča take primere. Prepoved je mogoče izreči tudi zoper osebo, ki ni dolžnik. Enako kot se prepoved lahko naloži tudi dolžnikovemu dolžniku (4. točka prvega dostavka 273. čl. ZIZ). Zemljiški dolg se izplačuje upravičenemu vsakokratnemu imetniku zemljiškega pisma. Sprašuje se, zakaj bi bilo treba določbo 273. čl. ZIZ razlagati zožujoče tako glede vrste prepovedi kot glede njenega vpisa v zemljiško knjigo, saj bi prav širša razlaga učinkovito preprečila zlorabo ustanovljenih zemljiških dolgov. 3. Pritožba ni utemeljena. 4. Tožnica je podala predlog za začasno zavarovanje terjatve odvzema premoženja prvega toženca (pod tč. 1), četrte toženke (pod tč. 2), pete toženke (pod točko 3) in druge toženke (pod točko 4). O teh predlogih je sodišče prve stopnje odločilo. Da bi bil predlog podan tudi zoper tretje osebe, iz predloga ni razvidno. Sicer pa tudi če bi bil predlog, da se tretjim osebam, ki v postopku ne sodelujejo, naložijo obveznosti ali prepovedi, podan, bi ga bilo treba zavrniti. Pritožnica v pritožbi soglaša, da sklep učinkuje inter partes – zoper stranki postopka, zato bi bila prepoved ali obveznost, naložena tretjim osebam, neučinkovita.5. Iz pritožbe je razbrati, da tožnica z na tretje osebe nanašajočo se prepovedjo – razpolaganja in prenosa zemljiških pisem ter vpisom te prepovedi v zemljiško knjigo – želi doseči prepoved indosamentov na zemljiškem pismu. To ni sprejemljivo, ker je zemljiško pismo orderski vrednostni papir (drugi odstavek 196. čl. SPZ) in v njegovo prenosljivost po njegovi izdaji ni mogoče posegati. Varstvo tretjih oseb v postopku odvzema premoženja nezakonitega izvora je predvideno z določilom o oklicu začetka postopka (30. in 31. čl. ZOPNI). Katerakoli tretja oseba, ki bi želela unovčiti zemljiški dolg, pa to lahko stori samo v izvršilnem postopku. Zemljiško pismo je namreč izvršilni naslov (drugi odstavek 199. čl. ZOPNI) in se unovči v izvršilnem postopku. Pravilno je zato prvostopenjsko stališče, da je z v zemljiški knjigi vpisano prepovedjo odsvojitve in obremenitve ustrezno varovana tožničina terjatev odvzema premoženja. Ta prepoved bo tožnici omogočila, da bo v eventuelni izvršilni postopek pritegnjena ter v primeru zahteve za unovčitev zemljiškega dolga izvršilno sodišče seznanila, da gre za premoženje, ki ne more biti predmet izvršbe (drugi in tretji odstavek 33. čl. ZOPNI). 6. Pritožbeno sodišče soglaša, da predlog za „prepoved unovčenja zemljiškoknjižnega pisma vsakokratnemu prinosniku in vpisom te prepovedi v zemljiško knjigo“ ni utemeljen. Glede na zakonska določila o zemljiškem dolgu in poslovanju z zemljiškim pismom (členi od 192. do 200 SPZ)1, potrebe za tak predlog ni videti. Prvostopenjsko sodišče pravilno opozarja na slabo razumljivost predloga za začasno zavarovanje v zvezi z zemljiškimi dolgovi in zemljiškimi pismi. Iz pritožbe, ki se sklicuje na učinke vpisov je razumeti, da pritožnica želi preprečiti zemljiškoknjižne vpise, ki bi bili predlagani zaradi indosiranja zemljiškega pisma. Ker se indosiranaje in fizični prenos zemljiškega pisma v zemljiški knjigi ne odrazi, so pritožbeni razlogi o učinkovanju vpisov v zemljiški knjigi nepotrebni. 7. Ker niti pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti, niso podani, je na osnovi 2. točke 365. čl. Zakona o pravdnem postopku pritožba zavrnjena.