UPRS sodba III U 182/2012

I. Tožba se zavrne.
II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

1Z izpodbijano prvostopno odločbo je prvostopni organ odločil, da se v katastrski občini … kot urejena evidentira del meje parcele 1943/7 s sosednjimi parcelami 2929, 2928, 2926, 2924, 2923, 2922 in 2360 v k.o. … (1. točka izreka), da se v katastrski občini … v postopku evidentiranja parcelacije ugotovijo naslednje spremembe: ukinjena parcela 1943/7, nove parcele 1943/17, 1943/18, 1943/19, 1943/20, 1943/21 (2. točka izreka), da je grafični prikaz urejene meje in stanja parcel po opravljeni parcelaciji z označenimi zemljiškokatastrskimi točkami in vpisanimi parcelnimi številkami obvezna priloga temu aktu (3. točka izreka) in, da stroškov postopka ni (4. točka izreka). V obrazložitvi je navedel, da je Mestna občina A. vložila zahtevo za uvedbo postopka evidentiranja urejenega dela meje parcele 1943/7 v k.o. … s sosednjimi parcelami 2929, 2928, 2926, 2924, 2923, 2922 in 2360 v k.o. … in parcelacijo parcele 1943/7. Zahtevi je bil priložen elaborat, ki ga je izdelalo pooblaščeno geodetsko podjetje. V skladu z 28. členom Zakona o evidentiranju nepremičnin (v nadaljevanju ZEN) se postopek evidentiranja urejene meje uvede na zahtevo lastnika parcele, iz vpogleda v zemljiško knjigo pa izhaja, da je Mestna občina A. lastnica parcele 1943/7. Priloženi elaborat je bil ustrezen glede na ZEN in Pravilnik o urejanju mej ter spreminjanju in evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru. V postopku so kot stranke sodelovali lastniki oziroma upravljavci parcel, med drugim druga tožnica kot lastnica parcele št. 2928 in pravni prednik prve tožnice B.B. kot solastnik parc. št. 2923. Iz dokazil o vabljenju je razvidno, da je bila vsem lastnikom zagotovljena možnost udeležbe na mejni obravnavi. Organ je tudi ugotovil, da ni razlogov za zavrženje ali zavrnitev vloge po 35. členu ZEN. Organ je ugotovil, da je pogoj prvega odstavka 49. člena ZEN izpolnjen, ker je del meje parcele, ki se je dotika novi del meje, ki nastane z delitvijo, urejen v tem in predhodnem postopku IDPOS 6284. Vse stranke so na mejni obravnavi dne 29. 3. 2011 podpisale izjavo o strinjanju s potekom predlagane meje. Organ je še preveril, ali podatki o mejah omogočajo njeno evidentiranje in ugotovil, da je ta pogoj izpolnjen, zaradi česar je odločil, kot izhaja iz izreka odločbe.

2Drugostopni organ je s svojo odločbo v drugi točki izreka prvostopne odločbe med novimi parcelami za parcelo 1943/21 dodal parcelo 1943/22 (1. točka izreka), v ostalem pritožbe zavrnil (2. točka izreka) in odločil, da stroškov pritožbenega postopka ni (3. točka izreka). V zvezi s 1. točko izreka svoje odločbe je navedel, da je prvostopni organ v 2. točki izreka prvostopne odločbe pri navedbi novih parcel, nastalih pri parcelaciji parcele 1943/7, izpustil parcelo 1943/22, kar je razvidno tudi iz grafičnega prikaza urejene meje in stanja parcel po opravljeni parcelaciji, zato je odločil, kot izhaja iz te točke izreka. V zvezi z 2. točko izreka pa je navedel, da je bil glede na določbe ZEN postopek izveden pravilno. Zapisnik mejne obravnave z dne 29. 3. 2011 vsebuje vsa soglasja (podpise), tudi pritožnikov o strinjanju s potekom predlaganih meja. Iz zapisnika tudi izhaja, da so bile stranke seznanjene z namenom in potekom postopka, da so bile seznanjene z 31. členom ZEN, še posebej pa so bile opozorjene, da v zemljiški kataster ni mogoče kot urejene evidentirati meje, ki se razlikuje od meje po podatkih zemljiškega katastra. Pri reševanju zadeve drugostopni organ ne more in ne sme presojati razlogov za podano soglasje in podpis zapisnika glede na tretji odstavek 36. člena ZEN. Pritožniki torej v upravnem postopku ne morejo pravno veljavno preklicati svojega podpisa na zapisniku in s tem tudi ne morejo preklicati svojega strinjanja s potekom predlagane meje. Velik del pritožbenih navedb se nanaša na gradnjo objektov, lastništvo teh parcel ter urejanje drugih premoženjskih razmerij med lastniki, ki pa nimajo zveze s tem postopkom. Prvostopni organ je upošteval, da podatki v elaboratu ne odstopajo od katastrskih podatkov, upoštevajoč natančnost njegovih podatkov, ter da so lastniki soglašali s potekom predlaganih mej. Pojasnil je še, da se lahko drugačen potek meje od katastrskega uveljavlja le v sodnem postopku. Če pa pritožniki menijo, da katastrski podatki nimajo podlage v zbirki listin oziroma niso v skladu s podatki iz listin, pa lahko za ugotovitev in odpravo nepravilnosti sprožijo ustrezen postopek.

3Tožnika B.B. in C.C. sta v tožbi uvodoma povzela potek dosedanjega postopka, navedla, da je vsako urejanje meje poseg v lastninsko pravico, vsak mejni spor pa je tudi lastninski spor. Tega prisotni geodet strankam ni pojasnil, niti jih ni opozoril, da lahko svoje pravice zavarujejo v postopku ureditve meje pred pristojnim sodiščem. To pomeni, da jim ni podal ustreznega pravnega pouka, kar pa je bil dolžan, ker gre za prava neuke stranke. V nadaljevanju sta tožnika podala nekoliko širši opis zgodovine njihovih zemljišč. Tožnik B.B. in pokojni D.D. sta stanovanjsko stavbo, ki stoji na parcelah 2921/0 in 2922, k.o. ..., zgradila na podlagi gradbenega dovoljenja z dne 27. 3. 1965. Dne 26. 11. 1964 je bilo tožniku dodeljeno zemljišče za gradnjo in sicer del nekdanje parcele št. 1557/1 k.o. … v približni izmeri 810 m2. To zemljišče ni bilo odmerjeno še najmanj do 10. 10. 1967. Gradnja pa se je pričela pred odmero na podlagi zakoličbe, narejene v aprilu 1964. V marcu 1970 je B.B. zaprosil za lokacijsko dokumentacijo za potrebe izgradnje ograjnega zidu, ki ga je nato tudi zgradil. Ta zid se nahaja cca. 5,5 m od stavbe in je v skladu z odmero geodeta iz leta 1965. Uživalne meje so torej od 1970 nesporne. V letu 1984 je tožnik B.B. z darilno pogodbo prepisal soinvestitorjema - zakoncema … polovico parc. št. 782 glede na to, da je šlo za stanovanjski dvojček. Zahodni del je pripadel ..., vzhodni pa tožniku. Na podlagi te pogodbe je bila nato izvršena delitev parcele 758 z naznanilnim listom z dne 2. 3. 1984, v katerem je prišlo do napake pri označbi posameznih parcel, ki po delitvi pripadajo posameznim pogodbenikom. Ta napaka se je sanirala 2011 s pogodbo o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja z dne 3. 3. 2011 in z.k. dovolilom z dne 29. 7. 2011. Ob parcelaciji 1984 (in ne 1994, kot je to napačno navedeno v katastrskem načrtu) je bila izdelana tudi kopija katastrskega načrta, iz katere izhaja zaris starih parcel 758/1 in 758/2 v razmerju do javnega dobra. Meja je zarisana s prekinjeno črto, a tožnikoma nikdar ni bilo rečeno, da je z mejo kaj narobe. Črtkana meja pomeni, da je meja sporna. Tako se je sporne meje vrisovalo v preteklosti. Ta meja je zarisana tudi na izvirnih katastrskih načrtih OGU s tem, da je zarisana z rdečo barvo, zaris katastrske meje parc. št. 758/2 in 758/1 pa je očitno segal čez mejo med k.o. … in k.o. ... To sta tožnika ugotovila šele po podpisu zapisnika, je bil pa s tem geodet seznanjen in je to dejstvo zamolčal. Vsebinsko enako velja tudi za meje sosednjih parcel št. 2926, 2924 in 2928, k.o. .... Ista črtkana katastrska meja je zarisana na odločbi OGU, ki je bila izdelana ob parcelaciji parc. št. 232/2, k.o. ..., zaradi izvedbe izročilne pogodbe z dne 18. 6. 1980, s katero je pravni prednik E.E. in tožnice C.C. svoje premoženje razdelil med svoja otroka. Prav glede teh nepremičnin pa je prišlo do napake, ki jo je prvostopni organ odpravil z obvestilom z dne 23. 11. 2009. Z naznanilnim listom z dne 1. 4. 1987 je prišlo do prenumeracije zemljišč tožnikov. V letu 2003 so se opravljale izmere, zarisalo se je uživalno stanje, v konkretnem primeru zidove, ki so jih gradili na podlagi upravnih dovoljenj tožniki. Tudi na tem načrtu je katastrska meja zarisana s prekinjeno črto. Kar tožnika čudi, je dejstvo, da je linija prekinjene črte pomaknjena v notranjost le na dolžini meja z nepremičninami tožnikov, ne pa tudi glede lastnikov … ali lastnikov .... V letu 2003 se je pred prvostopnim organom v postopku IDPOS 6121 opravila ustna obravnava, na kateri so tožnika in ostali mejaši izpostavili problem neurejenega lastništva zemljišč, na kar pa se organ ni odzval in jih ni napotil na sodno ureditev meje ali ustavil postopka. Na zadnji sporni mejni obravnavi so tožnika in ostali mejaši zahtevali, da se zemljišče odmeri po zidu oziroma tako, da bo meja potekala po uživalni meji, kot so jo izvrševali 40 let. V odgovor jim je bilo rečeno, da se ugotavlja samo dejansko stanje, kaj sodi pod k.o. … in k.o. ... Bilo jim je zagotovljeno, da je zemljišče, ki so ga 40 let uživali, njihovo, torej tudi tisto, kar sodi pod k.o. .., da pa bodo vse naknadno vse urejali z občino. Ne prisotni geodet ne predstavnik občine tožnikoma nista pojasnila situacije, da del njihovih nepremičnin stoji na javnem dobru oziroma da so katastrski podatki neurejeni, da imajo možnost sodne ureditve meje in možnost ugotavljanja napak v katastru. Nihče jim ni pojasnil, kaj pomeni prekinjena črta, nihče jih ni opozoril na neusklajene podatke, ipd. Nihče jim tudi ni dal možnosti, da se posvetujejo, nihče pa jih tudi ni pojasnil, kaj pomeni ''naknadno urejanje z občino''. Predvsem bi se jim moralo pojasniti, da podpis meje z javnim dobrom trajno posega v njihove pravice oziroma jim jih jemlje glede na specifično ureditev javnega dobra. Glede na povedano tožnikoma ob podpisu zapisnika ni bilo omogočeno varstvo njunih pravic v obsegu, ki jim gredo v upravnih postopkih. Predlagala sta izvedbo tam navedenih dokazov ter da po njihovi izvedbi sodišče tožbi ugodi, odpravi prvostopno odločbo ter 1. točko drugostopne odločbe in naloži povrnitev stroškov postopka toženki.

4Toženka je v zadevi poslala upravne spise, na tožbo ni odgovorila.

5Stranka z interesom Mestna občina A. je navedla, da so naknadno predložene listine s strani tožnikov povzročile dvom v pravilnost izdane prvostopne odločbe, kar pomeni dvom v to, ali je bila meja med zemljišči v lasti fizičnih oseb in javnim dobrom pravilno določena. Kljub jasnim določbam upravnega postopka in posledicami v zvezi s potekom postopka mora občina kot varuh javnega dobra in zaradi zavarovanja javne koristi zasledovati cilj, da se v zadevi pravilno in zakonito odloči. Glede na navedeno je predlagala, da v okviru danih možnosti in zakonskih pristojnosti sodišče še samo ugotovi dejstva in izvede dokaze, ki bodo odločilni za pravilno in zakonito odločitev v zadevi.

6Tožnika sta v odgovor na odgovor na tožbo stranke z interesom Mestne občine A. navedla, da njeno vlogo razumeta kot akceptiranje dvoma v pravilnost odločitve in s tem odprtje možnosti tako, da bodo odpravljeni vsi dvomi v pravilnost meje. Če je temu tako, se lahko sklene sodna poravnava in sporno razmerje reši sporazumno.

7Stranke z interesom F.F., G.G., E.E. in H.H. na tožbo v danem roku niso odgovorile.

8Pooblaščenka tožnikov je z dopisom z dne 19. 3. 2013 sporočila sodišču, da je 31. 1. 2013 umrl tožnik B.B. Sodišče je nato pozvalo Okrajno sodišče v Novi Gorici, da sporoči imena dedičev, ki je posredovalo fotokopijo smrtovnice, iz katere je razvidno, da so kot dediči pok. B.B. navedene vdova I.I. in hčerki J.J. ter K.K. Na poziv sodišča, ali prevzemajo postopek, ki ga je kot eden od tožnikov začel B.B., sta J.J. in K.K. sodišču sporočili, da postopka ne prevzemata, ga je pa prevzela I.I., ki je za zastopanje pooblastila pooblaščenko pok. B.B., odvetnico L.L. Kot prva tožnica torej sedaj nastopa I.I.

9Tožba ni utemeljena.

10V obravnavanem primeru je sporno postopanje prvostopnega organa v postopku evidentiranja urejene meje in parcelacije ter posledično izdana odločba o ureditvi evidentiranja dela meje parc. št. 1943/7 s sosednjimi parcelami 2929, 2928 (katere lastnica je druga tožnica), 2926, 2924, 2923 (katere solastnik je bil pravni prednik prve tožnice), 2922 in 2360, k.o. … ter o ugotovitvi sprememb v postopku evidentiranja parcelacije parcele 1943/7 v 1943/17, 1943/18, 1943/19, 1943/20, 1943/21 in 1943/22 (dopolnjena z drugostopno odločbo).

11Postopek urejanja in evidentiranja meje ureja III. poglavje ZEN, ki v 26. členu kot strokovno podlago za uvedbo postopka evidentiranja urejene meje opredeljuje elaborat ureditve meje, ki ga izdela geodetsko podjetje na podlagi mejne obravnave (29. člen). V elaboratu je vsebovan predlog meje, ki naj se kot urejena evidentira v zemljiškem katastru, in zapisnik mejne obravnave. Predlagana meja se ne sme razlikovati od meje po podatkih zemljiškega katastra, upoštevajoč natančnost njegovih podatkov. Če se meja, ki so jo pokazali lastniki parcel, razlikuje od predlagane meje, vsebuje elaborat ureditve meje tudi prikaz poteka pokazane meje (drugi odstavek 29. člena ZEN). Določba 30. člena predpisuje postopanje geodetskega podjetja pred izvedbo mejne obravnave, v 31. členu pa je predpisan potek mejne obravnave, pri čemer je v prvem odstavku določeno, da lastniki sosednjih parcel za svoja zemljišča pokažejo oziroma natančno opišejo potek meje v naravi, v drugem odstavku med drugim, da mora geodet na zahtevo lastnikov parcel iz prejšnjega odstavka pokazati mejo po podatkih zemljiškega katastra in jih opozoriti na stopnjo natančnosti katastrskih podatkov, in v tretjem odstavku, da mora geodet lastnike parcel iz prvega odstavka tega člena v primeru, če se pokazana meja razlikuje od meje po podatkih zemljiškega katastra, na to opozoriti in jim pojasniti, da v zemljiški kataster ni mogoče kot urejene evidentirati meje, ki se razlikuje od meje po podatkih zemljiškega katastra; lastniki parcel iz prvega odstavka tega člena, ki ne soglašajo s predlagano mejo, ki jo je določil geodet, morajo svoj mejo pokazati. Če je ne pokažejo, se šteje, da s predlagano mejo soglašajo. Geodet izmeri in v elaboratu ureditve meje prikaže pokazane meje in predlagano mejo (peti odstavek 31. člena).

12Iz podatkov spisa oziroma natančneje iz zahteve za evidentiranje urejene meje, h kateri je bil priložen elaborat (z zapisnikom o opravljeni mejni obravnavi), izhaja, da so bili na mejni obravnavi prisotni vsi vabljeni lastniki obravnavanih parcel, da so bili ustrezno seznanjeni z namenom in potekom postopka glede na določbe ZEN, da so bili posebej opozorjeni, da v zemljiški kataster ni mogoče kot urejene evidentirati meje, ki se razlikuje od meje po podatkih katastra, ter na stopnjo natančnosti katastrskih podatkov, da jim je bila pokazana predlagana meja (v zapisniku nato opredeljena opisno, kot tudi na skici), vsi lastniki pa so s predlagano mejo soglašali in to potrdili s svojimi lastnoročnimi podpisi. Tudi po presoji sodišča je glede na povzeto vsebino zapisnika mejne obravnave (in ob upoštevanju po zakonu zadostne vsebine elaborata) organ imel materialno podlago po ZEN, da je odločil o evidentiranju dela urejene meje, ki pa je za tožnici (kljub strinjanju na mejni obravnavi) očitno sporna. Iz tožbenih navedb namreč izhaja, da je bilo prisotnim lastnikom na mejni obravnavi pojasnjeno, da se ugotavlja samo dejansko stanje, da je zemljišče, ki ga uživajo že od leta 1970 (tj. zemljišče, ki sodi v območje k.o. ...), njihovo, ne pa, da se del njihovih nepremičnin nahaja na javnem dobru, kar pa je posledica neurejenih in nenatančnih podatkov. To zadnje navedeno dejstvo pa bi očitno vplivalo na izjavo volje prisotnih lastnikov na mejni obravnavi. Sodišče ugotavlja, da tožnici uveljavljata napako volje pri izjavljanju o poteku predlagane meje, ki pa je (kot je v pritožbenem postopku navedel tudi drugostopni organ v svojo odločbi) ni mogoče uveljavljati v pritožbi ali v upravnem sporu, se pa lahko uveljavlja v pravdnem postopku (tretji odstavek 36. člena ZEN), zaradi česar te navedbe ne morejo vplivati negativno na presojo o pravilnosti zaključka iz prvostopne odločbe (dopolnjeno s 1. točko izreka drugostopne odločbe).

13Sodišče zato tudi ne more sprejeti obširnih tožbenih ugovorov, ki se nanašajo na predhodne postopke v zvezi z obravnavanimi zemljišči, ki so posledično pripeljali do za tožnici spornega poteka meje, lahko pa tožnici, če menita, da se podatki v zemljiškem katastru ne ujemajo s podatki iz zbirke listin zemljiškega katastra in z dokazili strank, vložita zahtevo za uskladitev podatkov zemljiškega katastra po 9. členu ZEN.

14V zvezi s podanim predlogom pooblaščenke tožnic za sklenitev sodne poravnave pa sodišče še pripominja, da lahko tožnici in stranka z interesom Mestna občina A. rešita morebitno sporno razmerje izven tega postopka oziroma v drugih sodnih postopkih.

15Glede na povedano je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo.

16Odločitev o zavrnitvi stroškovnega zahtevka tožnic temelji na podlagi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1.