UPRS sodba IV U 150/2012

Tožba se zavrne.

1Z odločbo, št. 02112-363/2011-12 z dne 28. 11. 2011, je prvostopni organ odločil, da se v katastrski občini … kot urejena evidentira meja (del meje) parcele 2414/5 s sosednjima parcelama 2410/8 in 2414/4 (1. točka izreka), da je grafični prikaz urejene meje z označenimi zemljiškokatastrskimi točkami in vpisanimi parcelnimi številkami obvezna priloga temu aktu, urejene meje pa so označene poudarjeno (2. točka izreka) in, da stroškov postopka ni (3. točka izreka). V obrazložitvi je prvostopni organ navedel, da je A.A. vložil zahtevo za uvedbo postopka evidentiranja urejene meje parcele 2414/4 s sosednjima parcelama 2410/8 in 2414/4, k.o. ... Zahtevi je bil priložen elaborat, ki ga je izdelalo pooblaščeno geodetsko podjetje. V skladu z 28. členom Zakona o evidentiranju nepremičnin (v nadaljevanju ZEN) se postopek evidentiranja urejene meje uvede na zahtevo lastnika parcele, iz vpogleda v zemljiško knjigo pa izhaja, da je A.A. lastnik parcele 2414/5. Priloženi elaborat je bil ustrezen glede na ZEN in Pravilnik o urejanju mej ter spreminjanju in evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru. V postopku so kot stranke sodelovali lastniki oziroma upravljavci parcel, med drugim tožnica kot lastnica parc. št. 2414/4. Iz dokazil o vabljenju je razvidno, da je bila vsem lastnikom zagotovljena možnost udeležbe na mejni obravnavi. Organ je tudi ugotovil, da ni razlogov za zavrženje ali zavrnitev vloge po 35. členu ZEN. Vse stranke so na mejni obravnavi dne 12. 4. 2011 podpisale izjavo o strinjanju s potekom predlagane meje, razen tožnice, ki se mejne obravnave ni udeležila. Organ je nato tožnico povabil k izjavi o poteku predlagane meje po 36. členu ZEN. Tožnica je podala izjavo, da se s potekom meje ne strinja. Organ je nato po 37. členu ZEN razpisal ustno obravnavo, na katero so bile vabljene vse stranke, tožnica pa je svojo odsotnost z obravnave opravičila. V dopisu z dne 5. 10. 2011 je bila opozorjena na posledice njene neudeležbe na ustni obravnavi. Tožnici je zato organ poslal poziv po 39. členu ZEN, da začne postopek pred pristojnim sodiščem za ureditev meje v roku 30 dni po prejemu poziva in o tem seznani organ. Na podlagi poizvedovanj na Okrajnem sodišču v Velenju je organ ugotovil, da tožnica sodnega postopka v postavljenem roku ni začela, čeprav je bila v pozivu opozorjena na pravne posledice. Zato se šteje, da s potekom predlagane meje soglaša (četrti odstavek 39. člena ZEN). Organ je še preveril, ali podatki o mejah omogočajo njeno evidentiranje in ugotovil, da je ta pogoj izpolnjen, zaradi česar je odločil, kot izhaja iz izreka odločbe.

2Drugostopni organ je s svojo odločbo pritožbo tožnice zavrnil, v zvezi s pritožbenimi navedbami pa še dodal, da se za primer vročanja vabila na mejno obravnavo ne zahteva osebno vročanje po ZUP, kot dokazilo pa se po petem odstavku 30. člena ZEN šteje poleg vročilnice tudi poštna knjiga. To pomeni, da je dopuščeno vročanje priporočeno s povratnico. Iz spisne dokumentacije tudi ni razvidno, da bi bila pošiljka vrnjena pooblaščenemu geodetskemu podjetju kot pošiljatelju, kar se zgodi v primeru, ko naslovnik pošiljke ne prevzame. To pomeni, da je bilo tožnici vabilo pravilno vročeno. Kljub neudeležbi na mejni obravnavi je tožnica še vedno imela možnost udeležiti se ustne obravnave, kamor je bila pravilno in pravočasno vabljena. Res je poslala dopis, da se obravnave ne more udeležiti, in priložila dokazila, a je prvostopni organ ocenil, da njeni razlogi ne izkazujejo upravičenosti za preložitev ustne obravnave, na kar jo je opozoril z dopisom in ji tudi povedal, da jo lahko na obravnavi zastopa pooblaščenec, kar pa tudi ni izkoristila. Iz njenih pritožbenih navedb, da ji ni žal, da je meja urejena, pa drugostopni organ tudi sklepa, da se tožnica pravzaprav strinja s potekom predlagane meje. Ker se tožnica ustne obravnave ni udeležila, jo je prvostopni organ pravilno po 39. členu ZEN pozval, da sproži sodni postopek za ureditev meje, ki pa ga tudi ni sprožila. Navedbe glede zasebnopravnih razmerij in reševanje medsosedskih sporov pa organ ni obravnaval, niso predmet tega postopka.

3Tožnica je v tožbi navedla, da je organ nepravilno ugotovil dejansko stanje, napačno uporabil materialno pravo in kršil pravila postopka. Prvostopni organ je z uradnim zaznamkom 21. 10. 2011 mejaša A.A. opozoril, da pri urejanju meje ni dovoljeno prestavljati starih obstoječih robnikov z novimi, ker se lahko eventualno z zlorabo spreminja dejansko stanje. Na ta zaznamek se mejaš ni odzval. Poleg tega je bil 27. 7. 2011 pozvan tudi, da ureja mejo povsem enostransko, ker ni izvedel meritev za hišo, kljub temu, da ga tožnica že 12 let opozarja, da je njegova ograja pritrjena na steno njene stavbe, ki je še vedno ni odstranil. To tožnici onemogoča obnovo fasade. Ker mejaš ni odreagiral na dejanja uradnih oseb in jih ni spoštoval, ker tudi ne spoštuje nobenih odločitev ministrstva in s tem povzroča tožnici nepopravljivo škodo, tožnica želi predvsem zaščititi svoj interes pred njegovimi zlonamernimi dejanji in stroških nadaljnjih postopkov, ki bi zagotovo nastali. Smiselno je predlagala odpravo odločbe.

4Toženka je v zadevi poslala upravne spise, na tožbo ni odgovorila.

5Stranki z interesom B.B. in A.A. sta v odgovoru na tožbo navedla, da ni jasno, kaj naj bi zlorabljala. Zaradi tožnice sta hotela z meritvijo meje samo preveriti, ali stojijo robniki na njuni parceli, da bi jih lahko zamenjala z novimi, ker bi rada obnovila celotno parkirišče pred vrstno hišo. Ker gre za vrstno hišo, jim je onemogočeno tudi vzdrževanje sten in strehe, ki gleda proti tožnici. Prvostopni organ ju ni pozival, da enostransko urejata mejo, v hiši živita le enajst let in ne dvanajst, do zdaj tožnica še nikoli ni zahtevala odstranitve ograje, ki je res pritrjena na njeno hišo, tako kot pri vseh vrstnih hišah v naselju (narejene pred 35 leti), nikoli tudi ni povedala, da želi obnoviti fasado. Ni jasno, s čim delata škodo na njeni nepremičnini, nikoli nista prejela kakšne odločbe ministrstva, prav tako nimata v mislih nobenih zlonamernih dejanj. Smiselno predlagata zavrnitev tožbe.

6Stranka z interesom Mestna občina C. odgovora na tožbo v danem roku ni podala.

7Sodišče uvodoma ugotavlja, da tožnica v tožbi kot akt, ki ga izpodbija v tem upravnem sporu, navaja odločbo drugostopnega organa, št. 3532-6/2012-2-045109 z dne 14. 6. 2012, s katero je ta organ zavrnil pritožbo tožnice zoper prvostopni akt. Ker pa se navedbe v tožbi vsebinsko nanašajo na odločitev prvostopnega organa, ki pa je akt, s katerim je bilo odločeno o tožničini pravici, obveznosti ali pravni koristi (2. člen Zakona o upravnem sporu – v nadaljevanju ZUS-1), sodišče šteje, da je tožba skladna z določbami ZUS-1 o dopustnosti upravnega spora.

8Tožba ni utemeljena.

9V obravnavanem primeru je sporna odločitev prvostopnega organa o evidentiranju urejene meje (del meje) parcele 2414/5 s sosednjima parcelama 2410/8 in 2414/4 (katere lastnica je tožnica), vse k.o. ...

10Postopek urejanja in evidentiranja meje ureja III. poglavje ZEN v členih 26 do 44. V zvezi z mejno obravnavo (katere zapisnik je sestavni del elaborata ureditve meje kot strokovne podlage za uvedbo postopka evidentiranja urejene meje) so v 30. členu določene priprave nanjo, predvsem način vabljenja lastnikov parcel in drugih oseb, kakor tudi, kaj se šteje kot dokaz o pravilnem vabljenju za lastnike parcel, ki se mejne obravnave niso udeležili (peti odstavek tega člena). Iz podatkov spisa je razvidno, da se tožnica mejne obravnave ni udeležila (udeležili pa so se jo drugi sodelujoči lastniki parcel), iz kopije poštne knjige pa je razvidno, da je bilo vabilo za mejno obravnavo za dne 12. 4. 2011 tožnici (in drugim lastnikom parcel) poslano 23. 3. 2011, torej tako, da ga je tožnica lahko prejela več kot osem dni pred datumom izvedbe mejne obravnave. Prvostopni organ je zato (po prejemu zahteve in pregleda priloženega elaborata ureditve meje) tožnico v skladu s prvim odstavkom 36. člena ZEN (po tej določbi mora geodetska uprava, če ne zavrže oziroma zavrne zahteve za evidentiranje urejene meje, povabiti lastnike, ki se niso udeležili mejne obravnave, da se izjavijo o tem, ali se strinjajo s potekom predlagane meje) pozval, ali se strinja s potekom predlagane meje iz elaborata. Ker se tožnica s potekom predlagane meje ni strinjala, je organ pravilno razpisal ustno obravnavo po 37. členu ZEN, ki pa se je tožnica tudi ni udeležila in opravičila svoj izostanek. Glede na povedano je tako prvostopni organ pravilno (v tožničino korist) štel, da se tožnica s potekom predlagane meje ne strinja in jo zato v skladu z 39. členom ZEN tudi pravilno pisno pozval, da v 30 dneh od vročitve oziroma prejema poziva začne sodni postopek ureditve meje pred pristojnim sodiščem. Ker pa tožnica ustreznega sodnega postopka ni sprožila, je tudi po presoji sodišča glede na zgoraj navedene materialnopravne določbe ZEN organ imel relevantno dejansko podlago, da je sprejel za tožnico sporno odločitev.

11Tožnica v tožbi sicer povzetim ugotovitvam (kar se tiče samega postopka) ne ugovarja, zatrjuje pa, da je prvostopni organ z uradnim zaznamkom z dne 21. 10. 2011 in z uradnim zaznamkom z dne 27. 7. 2011 stranko z interesom A.A. (vlagatelja zahteve v tem postopku) pozival k določenemu ravnanju oziroma k opustitvi določenih ravnanj, vendar pa to ne drži. Kot izhaja iz podatkov spisa, je prvostopni organ s citiranima uradnima zaznamkoma zabeležil izjavi tožnice, ki se je pri organu osebno zglasila in izrazila svoje stališče glede poteka postopka in samega poteka meje, kar pa ne nedvomno ne predstavlja akta, ki bi stranko z interesom zavezoval k kakršnemukoli ravnanju. Sodišče zato tožničin ugovor o nepravilno ugotovljenem dejanskem stanju, napačni uporabi materialnega prava ter smiselno kršitvi določb postopka v celoti zavrača. Nepopravljivo škodo, ki tožnici (po njenem mnenju) nastaja zaradi ravnanja stranke z interesom A.A., pa lahko uveljavlja pred pristojnim pravdnim sodiščem.

12Glede na povedano je sodišče tožbo tožnice na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo.