VSL sklep IV Cp 1897/2014

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v drugi točki spremeni tako, da udeleženca krijeta vsak svoje stroške postopka, sicer pa se pritožba zavrne in se v prvi točki sklep potrdi.

II. Predlagateljica sama krije svoje stroške tega pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlagateljičin predlog za izdajo ukrepov po Zakonu o o preprečevanju nasilja v družini (ZPND), po katerem je predlagala, da se nasprotnemu udeležencu prepove približevanje in navezovanje stikov (I. točka sklepa). Tako je odločilo, ker je ocenilo, da kljub nasilju v preteklosti nasprotni udeleženec sedaj predlagateljice, ki ga je (nekdaj zunajzakonskega partnerja) zapustila, ne ogroža več. Predlagateljici je naložilo v plačilo stroške postopka nasprotnega udeleženca (II. točka sklepa).

2Predlagateljica se proti sklepu pritožuje, predlaga njegovo razveljavitev in ponovno odločanje o zadevi pred sodiščem prve stopnje. Opredeljuje tudi pritožbene stroške. Nasprotuje zaključku sodišča, da ni nasilnih dejanj, saj je na drugi strani na podlagi mnenja CSD sámo ugotovilo, da je stopnja ogroženosti predlagateljice visoka. Sodišču očita, da ni upoštevalo, da se je bila zardi ekonomske stiske in odvisnosti primorana vračati k nasprotnemu udeležencu in da se iz strahu ni upala večkrat klicati policije. Po dogodku 4. 1. 2014 je končno spregovorila o nasilju in takrat je bil nasprotnemu udeležencu v kazenskem postopku izrečen ukrep prepovedi približevanja, ki je bil enkrat tudi podaljšan. Nasprotuje argumentu sodišča, da je že ta ukrep zanjo pomenil zadostno zaščito, saj je bila praktično ves čas njune zunajzakonske skupnosti žrtev njegovega nasilja; to se je začelo že leta 2011. Izrečene prepovedi sicer res ni kršil, a se ga še danes boji, zlasti njegovih nenadzorovanih izbruhov, kadar je pijan. Končno nasprotuje tudi odločitvi o stroških postopka; meni, da jih ni dolžna povrniti nasprotnemu udeležencu, saj je bil on krivec za ta postopek.

3Nasprotni udeleženec na pritožbo ni odgovoril.

4Pritožba je delno utemeljena, in sicer le glede stroškov postopka, sicer pa ni utemeljena.

5Žrtev nasilja ima poleg drugih pravnih sredstev v drugih postopkih (zlasti kazenskem) še po določbah ZPND na voljo več možnosti zahtevati od državnih organov, nosilcev javnih pooblastil, izvajalcev javnih služb, organov samoupravnih lokalnih skupnosti ter nevladnih organizacij izvedbo postopkov in ukrepov, ki so potrebni za njeno zaščito glede na stopnjo njene ogroženosti in zaščito njenih koristi ter za zagotovitev spoštovanje integritete žrtve (5. čl. ZPND). Ta pravica torej ni ne pogojena ne omejena z drugimi postopki; žrtev ima pravico zahtevati izrek ukrepov po ZPND v nepravdnem postopku tudi v primeru teka kazenskega postopka in tam izrečenih začasnih ukrepov za njeno varstvo (1). Žrtev torej lahko sodišču po določbah ZPND v vsakem primeru (nasilja) predlaga, da določi ukrepe za odvrnitev nadaljnje škode.

6Sodišče lahko povzročitelju nasilja, ki je žrtev telesno poškodoval, ali ji je prizadejal škodo na zdravju, ali je drugače posegel v njeno dostojanstvo ali druge osebnostne pravice, na predlog žrtve z odločbo izreče različne prepovedi in zapovedi, ki so primeroma našteti v 19. čl. zakona, med njimi tudi prepoved približevanja in navezovanja stikov. Vendar je glede na ugotovitve sodišča prve stopnje in glede na navedbe predlagateljice v konkretnem primeru ocena, da predlagateljica od nasprotnega udeleženca ni več ogrožena, tudi po presoji pritožbenega sodišča pravilna.

7Pritožbeno sodišče ne dvomi, da je predlagateljica bila žrtev nasilja nasprotnega udeleženca; to izhaja tako iz njene prepričljive izpovedbe, mnenja CSD ter sklepa kazenskega sodišča, kar vse je ugotovilo tudi sodišče prve stopnje, zato so pritožbeni očitki, da je to sodišče ugotovilo drugače, neutemeljeni. Ni pa (pravno) pomembno, koliko let je bila predlagateljica žrtev nasilja, zakaj se je bila prisiljena vračati v okolje, kjer je bila temu nasilju izpostavljena ter zakaj ni večkrat klicala na pomoč.

8Njen predlog, da se nasprotnemu udeležencu prepove približevati se ji in z njo vzpostavljati stike je bil zavrnjen (izključno) zato, ker je bilo ugotovljeno, da te ogroženosti ni več, očitno zato, ker je predlagateljica sama navedla, da se je sedaj od nasprotnega udeleženca dokončno odselila (ga zapustila), da nima več namena, da se k njemu vrne, za kar zdaj pogoje ima, predvsem pa je zaslišana izpovedala, da se ji [nasprotni udeleženec] ni poskušal približati, … da z njim nima nobenih stikov razen tega, da [jo] je poskušal poklicati in da se ni javila. To tudi po oceni pritožbenega sodišča pomeni, da ji sedaj nadaljnja škoda ne grozi in da izrek predlaganih ukrepov ni potreben. Ugotovljeno je, da so bili poskusi telefonskih kontaktov nasprotnega udeleženca storjeni zaradi ureditve stikov z mladoletnim otrokom; kljub temu, da za predlagateljico niso zaželeni, je treba reči, da zanjo ne pomenijo ogroženosti, zaradi česar bi bilo smiselno in utemeljeno izreči prepoved tovrstne komunikacije. Obseg in vsebina morebitne sodne intervencije morata biti sorazmerna stopnji ogroženosti žrtve nasilja (2).

9Utemeljeno pa predlagateljica graja odločitev sodišča prve stopnje o stroških postopka. Zakon o nepravdnem postopku (ZNP) v 1. odst. 35. čl. določa, da vsak udeleženec [nepravdnega postopka] trpi svoje stroške postopka, če zakon ne določa drugače. ZPND ne ureja vprašanj v zvezi stroški postopka, zato veljajo splošna pravila ZNP. Oba udeleženca torej sama krijeta vsak svoje stroške postopka, zato je pritožbeno sodišče odločitev o stroških temu ustrezno spremenilo (3. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku; ZPP v zvezi s 37. čl. ZNP).

10Ker pritožba glede neizrečenih predlaganih ukrepov ni utemeljena in tudi niso podani razlogi, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče v glavni stvari zavrnilo predlagateljičino pritožbo ter sklep v prvi točki potrdilo na podlagi 2. tč. 365. čl. ZPP v zvezi s 37. čl. ZNP.

11Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določbi 165. čl. ZPP v zvezi s 37. čl. ZNP. Delni uspeh pritožnice glede stroškov postopka je ne upravičuje do (niti delnega) povračila pritožbenih stroškov (3. odst. 154. čl. ZPP).

- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -

(1) Primerjaj K. Filipčič, Zakon o preprečevanju nasilja v družini, uvodna pojasnila, GV Založba, Ljubljana 2008, str. 69 do 76.

(2) Primerjaj tudi odločitev tukajšnjega pritožbenega sodišča v zadevi IV Cp 3434/201, ko je kljub izrečeni prepovedi približevanja določenemu mestu in prepovedi vzpostavljanja vsakršnega stika z žrtvijo, vključno s sredstvi komuniciranja na daljavo, (že) zaradi stikov sodišče ocenilo za potrebno dopustiti izjeme ravno v navezovanju telefonskih stikov.