VSL sodba I Cp 1149/2014

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

1Sodišče prve stopnje je tožencu naložilo plačilo 5.800,00 EUR s pripadki.

2Toženec v pravočasni pritožbi kot bistveno navaja, da sodišče neupravičeno ni dalo roka začasni zastopnici za posvet s tožencem o na naroku prejetih listinah in bi glede na to, da je bilo prebivališče toženca pred narokom znano, moralo tožencu omogočiti sodelovanje v postopku in mu neposredno vročati pisanja, saj ni bilo več pogojev za začasno zastopstvo. Trdi, da posojilo ni zapadlo, sodišče pa je neutemeljeno zavrnilo dokaz s postavitvijo izvedenca grafologa. Predlaga spremembo, podredno razveljavitev izpodbijane sodbe.

3Tožnika na vročeno pritožbo nista odgovorila.

4Pritožba ni utemeljena.

5Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko začasni zastopnici ni dalo roka za posvet s tožencem, saj iz spisa ne izhaja, da bi bila začasna zastopnica s tožencem v stiku. Dejstvo, da se je pošiljka, ki jo je začasna zastopnica naslovila na toženca, vrnila z oznako »ni dvignil« oziroma da se je začasni zastopnici vrnila povratnica s pripisom »hči«, ne pomeni, da je bila začasna zastopnica v stiku s tožencem, in da bi moralo sodišče začasni zastopnici postaviti rok za posvet s tožencem. Nasprotno, iz spisa jasno izhaja, da med njima ni nobenega stika.

6Napačno je tudi pritožbeno stališče, da ni bilo več pogojev za začasno zastopstvo in bi moralo sodišče tožencu omogočiti sodelovanje v postopku in mu neposredno vročati pisanja. Sodna praksa stoji na stališču, da začasni zastopnik zastopa stranko vse dotlej, dokler toženec ali njegov pooblaščenec sama ne prideta na sodišče (1). Začasno zastopstvo preneha, ko se toženec pojavi in to sporoči sodišču. Ko sodišče postavi tožencu začasnega zastopnika, ni več dolžno iskati toženčevega prebivališča, saj je vročitev pravilna, če se opravi začasnemu zastopniku. Stranka, ki ji je postavljen začasni zastopnik, mora biti aktivna, kar v konkretnem primeru pomeni, da bi se toženec moral sam pojaviti na sodišču, zahtevati vročitev in pregledati spis. Pritožbeno sodišče pa še pripominja, da je naslov, za katerega pritožba trdi, da je toženčev, tisti, za katerega je v spisu podatek, da toženca tam ni in je toženčevo zadnje znano prebivališče, potem pa je bila tožencu postavljena začasna zastopnica.

7Prav tako so neutemeljene pritožbene navedbe v smeri, da terjatev ni zapadla. Zapadlost terjatve jasno izhaja iz skladne in prepričljive izpovedi obeh tožečih strank, pa tudi iz zapisa na predloženi listini »denar bom vrno marta 2009«. Pritožbeno sodišče pritrjuje dokazni oceni sodišča prve stopnje glede datuma zapadlosti.

8Kot je pravilno pojasnilo že prvostopenjsko sodišče, bi bil dokaz z izvedencem grafologom nepotreben, saj za veljavno sklenitev posojilne pogodbe pisna oblika ni potrebna. Tudi v tem delu pritožba ni utemeljena.

9Sodišče je pravilno ugotovilo dejansko stanje in posledično pravilno uporabilo tudi materialno pravo, pri tem pa ni zagrešilo ne uveljavljanih bistvenih kršitev postopka ne kršitev, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), zato je pritožba neutemeljena in jo pritožbeno sodišče zavrnilo in izpodbijano sodbo v skladu s 353. členom ZPP potrdilo.

- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -

(1) Glej na primer sodbo Višjega sodišča v Celju z dne 01.08.2000, opr. št. Cp 146/2000.