VSL sodba II Cp 545/2014

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

1Sodišče prve stopnje je s sodbo z dne 15.11.2013 odločilo:

- da ostane sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 200588/2012 z dne 18.12.2012 v 1. in 3. točki v celoti v veljavi (točka I izreka),

- da je dolžna tožena stranka tožeči povrniti njene nadaljnje pravdne stroške v znesku 147,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne poteka paricijskega roka dalje do plačila (točka II izreka).

2Zoper sodbo se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje toženec, ki pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v sojenje. Navaja, da mu sodišče prve stopnje ni omogočilo sodelovanja na naroku, kljub temu da je večkrat kontaktiral sodišče in mu predložil opravičilo kot tudi dokazilo o upravičeni nezmožnosti udeležbe na naroku (razpisanem za dne 15.11.2013). Navaja, da si je poškodoval koleno, zaradi česar je bil in je še vedno močno gibalno omejen. Premika se ob močnih bolečinah, zaradi česar po nasvetu zdravnika večinoma počiva (premika se le zaradi izvajanja opravil, ki so neodložljiva). Zanj je tako zdravstveno stanje izredno neprijetno in težavno. Zaradi zavarovanja svojih pravic in v izogib povzročanja še večje škode, ki bi mu nastala zaradi izostanka z naroka, se je potrudil in kljub večjim bolečinam pridobil zdravniško potrdilo ter ga predložil sodišču. Zaradi poškodbe, ki jo je utrpel, se še vedno zdravi. V kolikor je sodišče menilo, da bodisi njegova prošnja bodisi potrdilo ne vsebujeta vseh relevantnih podatkov, bi ga moralo pozvati, naj vlogo dopolni. Ker dolga, ki ga izterjuje tožnica, ni dolžan poravnati, je sodišču tudi predlagal, da ga zasliši in mu s tem omogoči obrambo, do katere je upravičen. Na naroku je imel namen natančno pojasniti, zakaj je tožbeni zahtevek neutemeljen, in to dokazati. Z izdajo sodbe in nezaslišanjem toženca je sodišče kršilo njegove pravice do sodnega varstva in sodelovanja v pravdnem postopku. Imel je namreč pravico do prvega naroka navajati dejstva in predlagati ustrezne dokaze, zaradi česar je stališče, razvidno iz sodbe, da ni utemeljeno nasprotoval tožbenemu zahtevku, napačno. Svoje navedbe je imel pravico podajati do naroka in tudi še na naroku, kar pa mu je sodišče s svojim nezakonitim postopanjem onemogočilo. Ob sami podaji prošnje za prestavitev naroka je upravičeno pričakoval, da ga bo sodišče o svoji odločitvi o njej obvestilo. Vsak državni organ ima namreč dolžnost, da odgovori na vlogo stranke. V kolikor je sodišče ocenilo, da njegovo opravičilo oz. prošnja nista utemeljena, bi ga moralo o tem obvestiti in mu tako omogočiti pravno varnost ter sodelovanje na naroku. Prav zaradi varovanja svojih pravic je večkrat poklical na sodišče in se pozanimal glede statusa zadeve oz. ali je sodišče njegovi prošnji ugodilo. S svojimi klici ni bil uspešen, saj mu je bilo rečeno, da spisa ni v sodni pisarni in naj pokliče kasneje. Tudi navedba sodišča, da bi lahko za udeležbo na naroku pooblastil tretjega, ni utemeljena. Sodišče ne upošteva njegovega socialnega položaja. Sam je trenutno brez sredstev in si plačevanja odvetnikov ne more privoščiti. Prav tako pa udeležba pooblaščenca na naroku ne bi omogočila njegovega zaslišanja. Predlagal je namreč tudi svoje zaslišanje, za izvedbo takega dokaza pa bi se moral naroka udeležiti sam. Res je, da njegovo zdravstveno stanje ni tako, da bi ne omogočalo omejene aktivnosti, vendar pa je nepravilno stališče sodišča, da njegova poškodba ni nenadna in nepredvidljiva. Prav iz narave poškodbe izhaja, da je to nenaden in nepredvidljiv dogodek.

3Tožnica na pritožbo ni odgovorila.

4Pritožba ni utemeljena.

5Sodišče lahko v skladu z drugim odstavkom 115. člena ZPP (1) zaradi strankinih zdravstvenih težav narok preloži le, če je bolezen ali poškodba nenadna in nepredvidljiva ter stranki onemogoča prihod na sodišče ali sodelovanje na naroku. Hkrati pa mora stranka predložiti zdravniško opravičilo, izdano na obrazcu v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo. Res je, da takšno zdravniško potrdilo predstavlja javno listino, kar pa seveda ne pomeni, da ni moč ugotoviti, da v njej navedena dejstva ne držijo oziroma ne držijo v smislu predpostavk predvidenih v drugem odstavku 115. člena ZPP (4. odstavek 224. člena ZPP). To v konkretnem primeru velja glede okoliščine, ali je bila zatrjevana toženčeva poškodba nenadna in nepredvidljiva ter mu je onemogočila prihod na sodišče oziroma sodelovanje na naroku dne 15.11.2013. Kljub temu da iz zdravniškega potrdila z dne 4.11.2013, ki ga je toženec predložil (priloga B1), izhaja, da naj bi bilo temu tako, pa je sodišče prve stopnje v 3. točki obrazložitve izpodbijane odločbe prepričljivo obrazložilo, zakaj ta predpostavka ni bila izpolnjena.

6Ob tem, da toženec v prošnji za preložitev niti ni navedel, za kakšno poškodbo naj bi šlo, je bolj pomembno to, da naj bi se poškodoval 4.11.2013, torej kar 11 dni pred dnevom razpisanega naroka. Že sam ta čas (11 dni) med zatrjevanim nastankom poškodbe in dnevom naroka je takšen razlog, ki težko dopušča, da bi jo bilo moč z vidika datuma naroka opredeliti za nenaden in nepredvidljiv dogodek. Vprašanje nenadnosti (nepredvidljivosti) poškodbe ni pomembno samo za sebe (2) oziroma se ne presoja glede na trenutek, ko je do nje prišlo, ampak predvsem glede na datum naroka (to je relevantna relacija). Tudi sicer toženec s pritožbenimi navedbami zaključka sodišča prve stopnje prav v ničemer ne omaje. Trditev, da naj bi iz same narave poškodbe izhajalo, da je šlo za nenaden in nepredvidljiv dogodek, je neprepričljiva. Iz same narave poškodbe (v pritožbi navaja, da naj bi šlo za poškodbo kolena) to prav gotovo ne izhaja. Ne gre spregledati niti, da toženec v pritožbi navaja, da njegovo zdravstveno stanje ni tako, da bi mu ne omogočalo omejene aktivnosti.

7Enako pomembna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da je imel toženec od dneva, ko naj bi se poškodoval, pa do dneva razpisanega naroka povsem dovolj časa (to je 11 dni), da bi lahko koga pooblastil za zastopanje na naroku. Kot je pravilno poudarilo, je od stranke načeloma moč zahtevati, da tedaj, ko je sama zadržana, pa čeprav iz zdravstvenih razlogov, poskrbi za opravo procesnega dejanja preko pooblaščenca. In toženec je imel več kot dovolj časa, da to stori. Ker bi lahko to navsezadnje uredil tudi po telefonu, njegove zdravstvene težave niso mogle predstavljati ovire. Tega pa tudi sicer ne trdi. Njegovo pritožbeno navajanje, da nima sredstev za odvetnika, pa ne more biti relevantno (3). V takem primeru je imel namreč možnost zaprositi za brezplačno pravno pomoč (tudi za to je bilo več kot dovolj časa). Nebistveno je tudi navajanje, da je predlagal svoje zaslišanje (česar pooblaščenec ne bi mogel nadomestiti). Njegova dolžnost je bila zgolj poskrbeti za to, da bi nekdo po njegovem pooblastilu pristopil na razpisani prvi narok za glavno obravnavo. Samo zaslišanje pa bi se (če bi bilo glede na vsebinske ugovore, ki jih do prvega naroka ni podal, to sploh potrebno) še zmeraj lahko opravilo kasneje.

8Sodišče prve stopnje ga tudi ni bilo dolžno pozivati na dopolnitev navedb. V kolikor stranka želi, da se narok na njeno prošnjo (predlog) preloži, mora v zvezi s tem sama navesti vse potrebne oz. zadostne okoliščine. Prav tako ne drži, da bi ga moralo sodišče, ker ni preložilo naroka, o tem obvestiti. V kolikor narok ni preložen (o čemer sodišče obvesti), se šteje, da bo opravljen (4).

9Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni in ker niso podani razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -

(1) Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999, s kasnejšimi spremembami.

(2) Poškodbe (same po sebi) so namreč večinoma nenadne in nepredvidljive.

(3) Pritožbena navedba, da si ne more zagotoviti odvetnika, češ da je trenutno brez sredstev, tudi sicer ni najbolj prepričljiva. Iz njegove prošnje za preložitev naroka namreč izhaja, da naj bi se dne 4.11.2013 poškodoval v službi.

(4) Glede na toženčeve trditve, da ni bil zmožen pristopiti na narok, je najmanj nenavadna (v vsakem primeru pa protislovna) pritožbena navedba, da bi mu sodišče, če bi ga obvestilo, da njegova prošnja za preložitev ni utemeljena, s tem omogočilo pravno varnost in sodelovanje na naroku.