UPRS sodba I U 797/2014

Tožba se zavrne.

Pristojni organ za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju BPP) je z izpodbijano odločbo prošnjo tožnika za dodelitev BPP z dne 25. 3. 2014 zavrnil.

Iz obrazložitve izpodbijane odločbe sledi, da je tožnik vložil prošnjo za dodelitev BPP, ker želi podati revizijo zoper sodbo Okrožnega sodišča v Kranju I P 18/2011 z dne 30. 5. 2013 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 2490/2013 z dne 26. 2. 2014, in sicer zaradi nepravičnega in pristranskega sojenja in ker ga oba dodeljena odvetnika nista zastopala korektno. Na podlagi listin, ki jih je tožnik priložil vlogi in tistih, ki jih je zbral uradoma, je pristojni organ ugotovil, da je bil tožnik v navedenem sodnem postopku tožnik, da je tožil na povrnitev vlaganj v nepremičnino ter da je vrednost spornega predmeta znašala 30.000,00 EUR. Tožnikov tožbeni zahtevek je sodišče I. stopnje zavrnilo, sodišče II. stopnje pa je takšno odločitev potrdilo in pritožbo tožnika zavrnilo. Nadalje pristojni organ na podlagi določb Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) ugotavlja, da je zoper pravnomočno sodbo v pravdnem postopku revizija dovoljena, če vrednost spornega predmeta presega 40.000,00 EUR, pri nižji vrednosti pa je možna v primeru, če jo sodišče dopusti. Vendar pristojni organ meni, da tožnik v svoji vlogi ne navaja dejstev in ne predlaga dokazov, na podlagi katerih bi Vrhovno sodišče lahko dopustilo revizijo. Pristojni organ tudi meni, da je tožnikov tožbeni zahtevek v obravnavanem primeru v celoti zastaral, kar je ugotovilo in prepričljivo obrazložilo že sodišče I. stopnje, sodišči I. in II. stopnje pa tudi nista kršili zakonskih določb pri odločanju. Zato po mnenju pristojnega organa za BPP tožnik nima na voljo razumnega pravnega sredstva, saj je pravdni postopek pravnomočno končan, revizija kot izredno pravno sredstvo pa glede na vrednost spornega predmeta ni dovoljena in je Vrhovno sodišče po mnenju pristojnega organa za BPP tudi ne bi dopustilo.

Glede na navedeno pristojni organ za BPP ugotavlja, da ni izpolnjen zakonski pogoj za dodelitev BPP iz 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). S tem ko ni izpolnjen objektivni pogoj za dodelitev BPP, ki mora biti izpolnjen hkrati z dohodkovnim in premoženjskim pogojem, pa ni podlage za dodelitev zaprošene BPP in se zato tožnikova prošnja zavrne.

Tožnik se s takšno odločitvijo in z ravnanjem pristojnega organa za BPP ne strinja in smiselno predlaga odpravo odločbe. Navaja, da so trditve sodišča (pravilno: pristojnega organa za BPP) brez podlage in da mu zato povzročajo vedno večjo stisko. Sodišče krši Ustavo in EKČP, ker mu od vsega začetka ne nudi BPP. Sam namreč ni pravnik in si ne zna razlagati pravnega razlogovanja s strani sodišča. Zato nobena izdana odločba, sklep ali sodba ni pravilna in ne temelji na zakoniti podlagi. Tožnik tudi ne more navajati pravnih dejstev v zvezi z dopustitvijo revizije, saj ni pravnik in ravno zato je zaprosil za odvetnika, ki bi takšna dejstva navedel. Če jih tožnik ni navedel, še ne pomeni, da ne obstajajo. Poleg tega je pristojni organ prekoračil pooblastila, s tem ko je ocenil, da bi bila vloga za revizijo zavrnjena. Kako bi razsojalo, ve le Vrhovno sodišče in se zato ne bi smel nihče postavljati v njegovo vlogo. Pristojni organ namreč napačno ugotavlja, da ni izgledov za uspeh v pritožbi (pravilno: reviziji). Poleg tega teh svojih trditev niti ne obrazloži s tehtnimi argumenti. Na ta način se ni odločalo zakonito, saj tožnik ni imel BPP in pritožbe ni mogel napisati tako, kot bi to naredil pravnik. Brez možnosti, da ima odvetnika, je tožnik prikrajšan za pošteno sojenje. Ker nima pravniškega državnega izpita, sam ne more vlagati pravnega sredstva. Ker je ostal brez premoženja in možnosti zaslužka, pa si ne more privoščiti odvetnika. Zato je potrebno zadevo vrniti pristojnemu organu, da mu dodeli odvetnika, ki ga zasluži in ki mu po Ustavi in EKČP pripada. Ker nima sredstev za odvetnika, pa prosi za dodelitev BPP ter za oprostitev vseh sodnih stroškov in sodnih taks tudi v upravnem sporu.

Tožena stranka je na poziv sodišča poslala upravne spise, na tožbo pa ni odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

V skladu s prvim odstavkom 24. člena ZBPP se kot pogoj za dodelitev BPP poleg finančnih oziroma premoženjskih, upoštevajo tudi okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za BPP, ki jih zakon primeroma našteva in med katerimi se presoja tudi, ali je zadeva očitno nerazumna, oziroma ali ima zadeva verjeten izgled za uspeh ter jo je razumno sprožati.

Ob odločanju o BPP je torej pristojni organ dolžan na podlagi razpoložljivih podatkov oceniti tudi, ali so izpolnjeni t.i. objektivni pogoji iz citiranega 24. člena ZBPP ter pri tem upoštevati kriterij razumnosti zadeve, saj ni namen BPP, da se odobri v zadevah, ki so očitno nerazumne oziroma nimajo verjetnega izgleda za uspeh. Ne drži torej tožbena trditev, da se pristojni organ za BPP ni pristojen spuščati v vsebinsko presojo zadeve, temveč ima pravico oziroma celo dolžnost, da ocenjuje razumnost zadeve oziroma njen verjeten izgled za uspeh tudi v vsebinskem pogledu. To je v obravnavanem primeru tudi storil ter glede na vsebino odločitev pravdnega sodišča I. in II. stopnje in pravno sredstvo, za katero je bila zaprošena BPP, ocenil, da izgledi za uspeh s pravnim sredstvom (revizijo) v konkretnem primeru niso verjetni. Pri tem je pravilno ugotovil, da revizija v konkretnem primeru ni dovoljena, ker vrednost spornega predmeta iz pravnomočne sodbe ne presega 40.000 EUR, kar je v skladu s 367. členom ZPP zakonski pogoj za revizijo. Obenem pa je po presoji sodišča pravilno ocenil tudi, da revizija v konkretnem primeru ne bi bila dopuščena. Zakonski pogoji za to, da se dopusti revizija iz 367.a člena ZPP, so sicer pravne narave. Zato ima tožnik prav, ko navaja, da jih kot prava neuk ni mogel izrecno navesti v svoji vlogi, in da to, da jih ni navedel, še ne pomeni, da ne obstajajo. Ima pa, kot že rečeno, v ZBPP pooblastilo za oceno, ali pogoji obstajajo, pristojni organ, ko odloča o BPP. Le-ta pa je ocenil, in to po presoji sodišča pravilno, da iz zbranih podatkov niso razvidni zakonski pogoji za revizijo ter se pri tem utemeljeno naslonil na vsebino obravnavanih sodb, ki jo je ocenil kot skladno s predpisi in na vsebino tožnikove vloge, iz katere ni razvidna prav nobena okoliščina, ki bi kazala na obstoj razlogov za to, da se dopusti revizija obravnavanih sodb pred Vrhovnim sodiščem.

Ker torej ugovori, ki jih uveljavlja tožnik v tožbi, niso utemeljeni, sodišče pa nepravilnosti, na katere pazi uradoma, tudi ni našlo, je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.

Tožnikova prošnja za dodelitev BPP ni predmet tega postopka. O tem je odločal pristojni organ za BPP naslovnega sodišča in z odločbo št. Bpp 114/2014-4 z dne 29. 5. 2014 tožnikovo prošnjo zavrnil. V zvezi s tožnikovim predlogom za taksno oprostitev pa sodišče pojasnjuje, da se na podlagi četrtega odstavka 10. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) v postopku odločanja o dodelitvi BPP taksa ne plača.