VSRS sklep I R 88/2014

Predlog se zavrne.

1V pravdi pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani je tožnica zahtevala ugotovitev obstoja lastninske pravice na delu nepremičnine, ki leži v k. o. Rudnik, in pripis tega dela nepremičnine k drugi svoji nepremičnini; v spisu pa se nahaja tudi sprememba tožbenega zahtevka, s katerim tožnica glede na začetek stečajnega postopka nad toženo stranko zahteva ugotovitev obstoja izločitvene pravice na spornem delu nepremičnine, odpis oz. pripis spornega dela k tožničini etažni lastnini in izstavitev ustrezne zemljiškoknjižne listine. Tožnica je kot vrednost spornega predmeta navedla znesek 10.000 EUR.

2Tožena stranka je vložila predlog za delegacijo pristojnosti. V zvezi s spornim delom nepremičnine vzporedno teče več postopkov - poleg pravde pri Okrajnem sodišču v Ljubljani pri Okrožnem sodišču v Ljubljani še dve pravdi in gospodarski spor, ki se vsebinsko prekrivajo oz. izključujejo, isti udeleženci pa so v nekaterih postopkih stranke, v drugih pa priče. Zato tožena stranka Vrhovnemu sodišču predlaga, da v predmetni pravdi kot pristojno sodišče določi Okrožno sodišče v Ljubljani, pri katerem bo tožena stranka nato predlagala združitev pravd, kar bo omogočilo pospešeno obravnavanje in minimiziranje stroškov.

3Predlog ni utemeljen.

4Po določbi 67. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi.

5Delegacija iz razlogov smotrnosti je prenos krajevne, ne pa stvarne pristojnosti v konkretni zadevi(1). To izhaja že iz same dikcije zakonske določbe, saj omogoča določitev drugega, a še vedno stvarno pristojnega sodišča v konkretni zadevi. Pridevnik „drugo“ lahko pomeni le drugo krajevno pristojno sodišče, saj mora stvarna pristojnost ostati nespremenjena. Institut je v ZPP umeščen v oddelek „Krajevna pristojnost“ in pododdelek „Določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču“. Tako tudi argument sistematične razlage (zunanji pravni sistem nam pove, da je od tega, kje v zakonu se posamezno pravno določilo nahaja, načeloma soodvisen tudi pomen, ki ga določilo ima(2)) pokaže, da tožena stranka predlaga nekaj, česar zakon ne omogoča. Stvarna pristojnost soditi v civilnih sporih na prvi stopnji se v RS deli med okrajna in okrožna sodišča glede na vrednost spornega predmeta oziroma glede na pravni temelj slednjega, ali pa je že zakonodajalec sam upoštevaje kriterij smotrnosti določil pristojnost ene ali druge vrste sodišč. Stvarna pristojnost se torej določi glede na zakonske kriterije in ne more biti predmet drugačne konkretne določitve s strani sodišča.

6Ker tožena stranka predlaga poseg v stvarno pristojnost sodišč, je Vrhovno sodišče njen predlog zavrnilo.

---.---

Op. št. (1): Betetto, Nina, v: Ude, Lojze et al., Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 1. knjiga, Založba Uradni list RS, GV založba, Ljubljana, 2005, str. 289

Op. št. (2): Pavčnik, Marijan: Teorija prava: prispevek k razumevanju prava, 3. izdaja, GV založba, Ljubljana, 2007, str. 501