VSRS sodba II Ips 60/2012

Revizija se zavrne.

1Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevke za razveljavitev dveh prodajnih pogodb in prodajo nepremičnin tožnici.

2Sodišče druge stopnje je zavrnilo tožničino pritožbo in potrdilo prvostopenjsko sodbo. Pritrdilo je razlogom prvostopenjskega sodišča, ki je svojo odločitev oprlo na prvi odstavek 531. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (Uradni list SFRJ št. 29/1978 s spremembami – v nadaljevanju ZOR), ker je štelo, da je tožničina predkupna pravica prenehala najkasneje leta 2006. Dodalo je še, da gre v zvezi z očitki, da je bila ponudba prvega toženca fiktivna, ter da druga toženka ni dokazala, da bi nepremičnino dejansko kupila za 230.000 EUR, za nova dejstva, ki jih v postopku na prvi stopnji ni navajala, v pritožbi pa ne zatrjuje, da jih brez svoje krivde ni mogla navesti pravočasno.

3Tožnica je zoper drugostopenjsko sodbo vložila revizijo, v kateri navaja, da je bila ponudba prvega toženca zgolj formalne narave. Slednji je bil zaradi tožničinih vlaganj obogaten. Sodišči nista preverili, ali je druga toženka kupila sporno nepremičnino za ceno 230.000 EUR. Predkupna pravica je veljala vse do leta 2011. Sklicuje se na tretji odstavek 20. člena Stanovanjskega zakonika (Uradni list RS/I št. 18/1991 s spremembami - v nadaljevanju SZ). Toženec bi moral dokazati, kdaj je tožnica izvedela za pogodbo, ali je bilo to več kot 30 dni pred vložitvijo tožbe.

4Sodišče je revizijo vročilo tožencu in toženki, ki nanjo nista odgovorila.

5Revizija ni utemeljena.

6Na

bistvene kršitve določb pravdnega postopka revizijsko sodišče ne pazi po uradni dolžnosti (370. člen ZPP). To pomeni, da mora revident vsak očitek postopkovne kršitve jasno opredeliti in konkretizirati. Standardu obrazloženosti ne ustrezajo očitki v zadnjem odstavku na zadnji strani revizije.

7Pri preizkusu pravilne uporabe materialnega prava je revizijsko sodišče izhajalo iz pravno relevantnega dejstva, kot ga je ugotovilo prvostopenjsko sodišče, da je bila predkupna pravica dogovorjena v najemni pogodbi leta 1991, ki je bila podaljšana v letu 2001.

8P

o presoji revizijskega sodišča je odločitev sodišča materialnopravno pravilna. Predkupna pravica preneha po petih letih od sklenitve pogodbe, če ni bilo dogovorjeno, da bo prenehala prej (531. člen ZOR). Napačno je tožničino stališče, da naj bi predkupna pravica prenehala veljati šele leta 2011, ko naj bi prenehala veljati najemna pogodba, znotraj katere je bil vključen dogovor o predkupni pravici. Podlage za takšno tolmačenje v omenjenem določilu ZOR ni. Prav nasprotno. Določba 531. člena ZOR je tako jasna, da dodatne (razen gramatikalne) razlage ne potrebuje. Ker je torej predkupna pravica v letu 2006 prenehala, tožnica s sklicevanjem na kršitev le-te v letu 2008 ne more uspeti. Povrnitev morebitnih vlaganj (je) lahko tožnica zahteva(la) do poteka zastaralnih rokov.

9K

er uveljavljani revizijski razlogi niso bili podani, je revizijsko sodišče neutemeljeno revizijo zavrnilo (378. člen ZPP).