VSRS VIII Ips sklep 116/2014

Reviziji se ugodi, sodba sodišča druge stopnje se razveljavi in se zadeva vrne temu sodišču v novo sojenje.

1Tožena stranka je tožnika razvrstila v I. kategorijo invalidnosti in odločila, da nima pravice do sorazmernega dela invalidske pokojnine po slovenskih predpisih, ker ne izpolnjuje pogoja predpisane zavarovalne dobe. Pri tem je upoštevalo, da je tožnik dopolnil v Sloveniji 6 let, 4 mesece in 8 dni pokojninske dobe in v Republiki Hrvaški 2 meseca in 4 dni zavarovanja. Glede na njegovo starost ne izpolnjuje pogoja minimalne pokojninske dobe po 68. členu ZPIZ-1. Ni pa tožena stranka upoštevala posebne dobe, ki jo je tožnik dopolnil kot vojak v vojski Federacije BiH, ker se po Sporazumu o socialni varnosti, sklenjenega med Republiko Slovenijo in Republiko Bosno in Hercegovino (Sporazum), ta doba ne upošteva.

2Sodišče prve stopnje je odločbi tožene stranke z dne 3. 12. 2010 in 6. 6. 2011 odpravilo, ter odločilo, da ima tožnik pravico do sorazmernega dela invalidske pokojnine, toženi stranki pa naložilo izdajo odločbe o njeni odmeri in izplačevanju. Bosanski nosilec zavarovanja je na obrazcu BiH/S25 navedel le, da ima tožnik v BiH samo posebno dobo, priložil pa je svojo odločbo z dne 18. 11. 2008, iz katere je razvidno, da je bila tožniku priznana pravica do invalidske pokojnine in da je v pokojninsko dobo všteta tudi doba, dopolnjena v oboroženih silah Federacije BiH v dvojnem trajanju. Po 10. točki 1. člena Sporazuma je kot zavarovalna doba opredeljena doba plačevanja prispevkov in z njo izenačene dobe, vključno s posebno dobo do 1. 1. 1965 ter druga obdobja, ki se kot taka priznavajo po zakonodaji pogodbenic. Iz Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju Bosne in Hercegovine je razvidno, da se v pokojninsko dobo kot posebna doba upošteva čas sodelovanja v obrambi BiH v času od 30. 4. 1991 do 22. 12. 1995. Nepravilno ali pomanjkljivo izpolnjen obrazec BIH/SI25 ne more biti razlog za zavrnitev pravice.

3Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Strinjalo se je z dejanskimi ugotovitvami in pravno presojo prvostopnega sodišča.

4Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožena stranka revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter prvega odstavka 339. člena v zvezi s 360. členom ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da sodišče ne bi smelo samostojno ugotavljati zavarovalne dobe, dopolnjene v BiH, ampak bi jo moralo upoštevati tako, kot je bilo to sporočeno na obrazcu BIH/SI25, kar izhaja iz 3. in 12. člena Administrativnega dogovora o izvajanju Sporazuma. Ne strinja se z razlago 10. točke 1. člena sporazuma in meni, da je edina posebna doba, ki se lahko upošteva kot zavarovalna doba, posebna doba do 1. 1. 1965, ni pa mogoče upoštevati drugih posebnih dob. Za posebno dobo služenja v oboroženih silah Federacije BiH niso bili plačani prispevki in zato ni izenačena z zavarovalno dobo. Gre za dobo, ki se všteva v pokojninsko dobo le v državi, v kateri je bila priznana. Po 20. členu sporazuma pa se seštevajo le zavarovalne dobe z edino izjemo posebne dobe do 1. 1. 1965. Sodišče druge stopnje se do pritožbenih navedb glede uporabe 10. točke 1. člena Sporazuma in narave posebne dobe služenja v oboroženih silah BiH ni opredelilo, s čimer toženi stranki tudi ni bila dana možnost vsebinske obravnave njene pritožbe.

5Revizija je utemeljena.

6Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena ZPP). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (prvi odstavek 371. člena ZPP).

7Po določbi prvega odstavka 20. člena Sporazuma se v primeru, ko je zavarovanec dopolnil zavarovalni dobi po zakonodaji obeh pogodbenic, pri uveljavitvi, ohranitvi ali ponovni pridobitvi pravice do dajatev seštejeta, če se ne nanašata na isto obdobje. V kolikšni meri in kako se upošteva zavarovalna doba, določa zakonodaja pogodbenice, v kateri je zavarovanec dopolnil to zavarovalno dobo. Zavarovalna doba, dopolnjena v drugi pogodbenici, se upošteva le v dejanskem trajanju (tretji odstavek 20. člena Sporazuma). Za potrebe Sporazuma je v 10. točki 1. člena določen tudi pomen izraza „zavarovalna doba“: gre za dobo plačevanja prispevkov in z njo izenačene dobe, vključno s posebno dobo do 1. 1. 1965, ter druga obdobja, ki se kot taka priznajo po zakonodaji pogodbenic.

8Kakšen je namen in pomen obrazca, na katerem se sporočajo podatki o zavarovalni dobi, je določeno v tretjem odstavku 12. člena Administrativnega dogovora k Sporazumu: potrjevanje podatkov v dogovorjenih dvojezičnih obrazcih nadomešča predložitev dokumentacije med pristojnimi nosilci obeh držav. Povedano drugače, namesto predložitve celotne dokumentacije, lahko pristojni organ le na obrazcu potrdi podatek o zavarovalni dobi. To pa ne pomeni, da je obrazec edini in absolutni dokument, iz katerega je mogoče ugotoviti zavarovalno dobo zavarovanca v drugi državi pogodbenici. Obrazec je le pripomoček za lažje in enostavnejše ugotavljanje relevantnih podatkov. V obravnavani zadevi pristojni organ BiH na obrazcu ni navedel zavarovalne dobe, temveč le, da tožnik ima posebno dobo in predložil kopijo delovne knjižice in svojo odločbo o priznanju invalidske pokojnine tožniku.

9S Sporazumom je dogovorjeno seštevanje zavarovalnih dob („period osiguranja“). Kaj se šteje za zavarovalno dobo je določeno v zakonodaji pogodbenic: v Sloveniji z Zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, v Federaciji Bosne in Hercegovine pa v njihovi zakonodaji. Ali se priznana posebna doba, ki jo je tožnik dopolnil kot vojak v vojski Federacije BiH šteje po predpisih Federacije BiH kot zavarovalna doba, ni bilo ugotovljeno. Sodišče prve stopnje se v obrazložitvi (točka 9) sklicuje na Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju Bosne in Hercegovine (v prilogi B1 je le kopija 94. člena v tujem jeziku), po katerem naj bi se to obdobje upoštevalo v pokojninski dobi. Sodišče druge stopnje pa v obrazložitvi (točka 8) šteje, da gre pri tem obdobju za zavarovalno dobo - ne da bi to svoje stališče utemeljilo. Pa bi ga moralo, ker je tožena stranka v pritožbi izrecno oporekala odločitvi sodišča prve stopnje, da se sporno obdobje upošteva kot zavarovalna doba, ki se po določbi 20. člena Sporazuma sešteva. Sodišče druge stopnje se sklicuje na odločbo o priznanju pravice do invalidske pokojnine pri nosilcu zavarovanja v Bosni in Hercegovini (ki se - v tujem jeziku - nahaja v priloženem upravnem spisu). Vendar iz te odločbe ni mogoče nedvoumno sklepati, da gre pri spornem obdobju res za zavarovalno dobo. Iz obrazložitve, predvsem pa iz odločbi priloženega potrdila o pokojninski dobi („penzijski staž“), bi prej izhajalo ravno nasprotno.

10Vrhovno sodišče se do spornega vprašanja, ki je bistveno za odločitev v tem postopku, do sedaj še ni opredelilo. Tudi v sodbi VIII Ips 87/2013 z dne 2. 9. 2013 ne, saj to za odločitev ni bilo pomembno. V navedeni zadevi je le zapisalo, da tudi če bi se tožniku tako obdobje štelo kot zavarovalna doba v enojnem trajanju, pogojev za priznanje sorazmernega dela pokojnine ne bi izpolnjeval.

11Glede na navedeno je utemeljena revizija tožene stranke, da je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po prvem odstavku 339. člena v zvezi s prvim odstavkom 360. člena ZPP. O navedbah pritožbe glede opredelitve spornega obdobja (kot zavarovalne dobe ali ne), ki so za odločitev odločilnega pomena, ni razlogov, kar lahko vpliva na zakonitost in pravilnost sodbe. Zato je bilo že iz tega razloga treba reviziji ugoditi in sodbo sodišča druge stopnje razveljaviti in vrniti zadevo temu sodišču v novo sojenje (prvi odstavek 379. člena ZPP).

12Sodišče druge stopnje bo moralo presoditi navedbe pritožbe, ki so za odločitev v tej zadevi odločilnega pomena. Šele potem bo mogoča tudi presoja glede pravilne uporabe materialnega prava, v tem primeru Sporazuma.