VSL sklep I Cp 1963/2014

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Sodišče prve stopnje je na podlagi določb Zakona o duševnem zdravju (Ur. l. RS št. 77/08, v nadaljevanju ZDZdr) odločilo, da se udeleženka zadrži na zdravljenju na varovanem oddelku Psihiatrične klinike v Ljubljani, najdalj do 30.7.2014. Ugotovilo je, da je bil udeleženkin sprejem na zdravljenje pod posebnim nadzorom brez sklepa sodišča utemeljen.

Pritožuje se udeleženka. Navaja, da je v tistem trenutku res razmišljala o samomoru, vendar si je premislila. Noče umreti. Po sedmih mesecih bi rada na odprti oddelek, saj je raje v zaporu kot v nadzorovanem oddelku, kjer se ji bo zmešalo. Boji se, da si bo na zavarovanem oddelku storila kaj hujšega, ker ni svobodna. Rada bi zadihala zrak in skakala po travnikih kot nekoč, ko je bila na odprtem oddelku. Zgolj v takih okoliščinah se ji je depresija malo izboljšala, vendar je dr. L. in dr. N. ne izpustita. Na varovanem oddelku sedem mesecev ne bi smela biti. Vsak dan joka. Izvedenec ji je svetoval, da se pritoži nad sklepom sodišča. Prosi za ponovno obravnavo na sodišču. Na varovanem oddelku je na samomor pomislila večkrat kot na odprtem oddelku ali zunaj.

Pritožba ni utemeljena.

Že prvostopenjsko sodišče je poudarilo, da je zdravljenje v psihiatrični bolnišnici brez privolitve, na oddelku pod posebnim nadzorom, prisilen ukrep, ki močno posega ne le v pravico do osebne svobode (prvi odstavek 19. čl. Ustave RS), pač pa tudi v pravico do varstva duševne integritete (35. čl. Ustave RS) in pravico do prostovoljnega zdravljenja (51. čl. Ustave RS). Zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve je zato dopustno le v izjemnih primerih, ko so izkazani z 39. čl. ZDZdr predpisani pogoji. Na podlagi citirane zakonske določbe je zdravljenje osebe na oddelku pod posebnim nadzorom brez njene privolitve dopustno: – če oseba ogroža svoje življenje ali življenje drugih, ali če huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih, ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim; – če je ogrožanje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje; – če navedenih vzrokov in ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči. Postopek sprejema brez privolitve v nujnih primerih sodišče začne, ko prejme obvestilo o sprejemu osebe oz. izve za sprejem (61. čl. ZDZdr).

Razlogi za zdravljenje udeleženke na oddelku pod posebnim nadzorom so podani. Na podlagi udeleženkine izpovedbe in izvedenskega mnenja je sodišče prve stopnje ugotovilo, da udeleženka zaradi duševne motnje ogroža svoje življenje. Udeleženka tudi v pritožbi priznava, da je v tistem času res razmišljala o samomoru. Samomorilnost dokazujejo tudi številne brazgotine na podlahti njene leve roke, glede katerih je izvedenec navedel, da so nekatere sledi prejšnjih samopoškodb, nekaj pa je novih. Pritožbeno sodišče soglaša s prvostopenjskim, da je namestitev na oddelku pod posebnim nadzorom edina oblika bivanja in zdravljenja, s katero je udeleženkino ogroženost mogoče eliminirati. Zdravljenje izven oddelka pod posebnim nadzorom ne pride v poštev, ker z drugimi oblikami pomoči in brez stalnega nadzora udeleženkine nevarnosti sami sebi ni mogoče odvrniti.

V pritožbi udeleženka navaja, da se ji je volja do življenja že povrnila in noče umreti. Pritožbeno sodišče ji verjame. Ker pa gre lahko za začasno spremembo duševnega razpoloženja in ker ni nobenih razlogov za dvom v izvedensko mnenje, da je udeleženkino fizično varovanje in zdravljenje pod nadzorom potrebno tudi v bodoče (najdalj do 30.7.2014), pritožničine želje po bivanju na odprtem oddelku ni mogoče upoštevati. Pritožbena trditev, da je udeleženka na zaprtem oddelku že sedem mescev, s spisovnimi podatki ni potrjena. Iz obvestila direktorja P. z dne 29.6.2014 je razvidno, da je bila udeleženka na oddelek pod posebnim nadzorom sprejeta tega dne – torej 29.6.2014 in sicer iz razloga, ker ne sprejema začrtanega zdravljenja in ogroža svoje življenje s samomorom. Ker je bivanje na varovanem oddelku edina oblika pomoči, ki pride v poštev, je nujno, da se udeleženka s to obliko zdravljenja sprijazni. Šele z iztekom obdobja, ki ga je izvedenec ocenil za nujno potreben čas zdravljenja pod posebnim nadzorom, bodo rezultati zdravljenja omogočili zdravljenje brez posebnega nadzora. Če bi se to zgodilo pred 30.7.2014, bo udeleženka iz varovanega oddelka odpuščena pred iztekom tega roka; trajanje ukrepa ni fiksno določeno, ampak le omejeno s skrajnim rokom (prvi odstavek 71. čl. ZDZdr).

Ker niti pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti, niso podani, je na osnovi druge točke 365. čl. Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 30. čl. ZDZdr in 37. čl. Zakona o nepravdnem postopku pritožba zavrnjena.