VSRS Sklep II DoR 2/2017

Revizija se dopusti glede pravnih vprašanj:

- ali nepremičnina, ki po občinskem prostorskem načrtu sodi v območje kmetijskih zemljišč, dejansko pa je na njej zgrajen objekt gospodarske javne infrastrukture, predstavlja stavbno zemljišče;

- ali je v postopku za določitev odškodnine za razlaščene nepremičnine pri ugotavljanju vrednosti v skladu z določbami 105. člena Zakona o urejanju prostora (v nadaljevanju ZUreP-1) potrebno poleg namembnosti razlaščenih nepremičnin, formalno določene z občinskim prostorskim načrtom v času pred uveljavitvijo prostorskega akta, ki je bil podlaga za razlastitev, upoštevati tudi: a) dejansko namembnost v času pred uveljavitvijo prostorskega akta, ki je bil podlaga za razveljavitev, če se razlikuje od formalno določene, b) dejansko rabo pred uveljavitvijo prostorskega akta, ki je podlaga za razlastitev in c) dejansko stanje razlaščenih nepremičnin na dan uvedbe razlastitvenega postopka ter

- ali je v nepravdnem postopku določitve odškodnine za razlaščene nepremičnine mogoče ugotavljati tudi višino odškodnine zaradi nemožnosti uporabe odvzetega zemljišča zaradi ravnanj države, ki ni izvedla zakonitega razlastitvenega postopka, v času od dejanskega odvzema posesti do izvedbe razlastitvenega postopka in sicer: a) kot pravice do povračila škode zaradi nemožnosti uporabe nepremičnine od dejanskega odvzema posesti do izvedbe razlastitvenega postopka - ob pravici do odškodnine v višini vrednosti odvzete nepremičnine ob odvzemu posesti oziroma b) kot pravice do povrnitve koristi, ki jo je imel dejanski razlastitveni upravičenec od uporabe nepremičnine v obdobju od dejanskega odvzema iz posesti do izvedbe razlastitvenega postopka - ob pravici do odškodnine v višini vrednosti nepremičnine ob dejanskem odvzemu oziroma c) kot pravice do odškodnine v višini valorizirane tržne vrednosti zemljišča v času, ko je zavezanec mogel z gotovostjo ugotoviti, da je izgubil lastninsko pravico, z obrestmi od tega dne do dneva plačila odškodnine.

1Z odločbo Upravne enote Jesenice so bile nasprotnemu udeležencu razlaščene parcele št. 152/14, 152/15 in 152/16 k. o. ... (v naravi travnik površine 267 m2) za izgradnjo daljinske kolesarske povezave št. 910200 MMP Rateče - MMP Obrežje skozi Občino Jesenice na podlagi Odloka o občinskem lokacijskem načrtu daljinske povezave v Občini Jesenice. V upravnem postopku dogovor o višini odškodnine za razlaščeno zemljišče ni bil dosežen, saj je bil predmet razlastitve ovrednoten kot kmetijsko zemljišče, po mnenju razlaščenca pa bi moral biti ocenjen kot nezazidano stavbno zemljišče, saj je tak status pridobil po 105. členu Zakona o urejanju prostora (v nadaljevanju ZUreP-1 z namenom izgradnje daljinske kolesarske povezave v Občini Jesenice na podlagi družbenega plana Občine Jesenice za obdobje 1996 do 1999. O odškodnini je zato odločalo sodišče.

2Sodišče prve stopnje je v nepravdnem postopku odločilo, da je dolžna predlagateljica nasprotnemu udeležencu plačati 982,56 EUR odškodnine z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11. 10. 2011 do plačila. Njegovo stališče je bilo, da se odškodnina določi glede na namembnost, kakršno so imela zemljišča še pred uveljavitvijo prostorskega akta, ki je bil podlaga za razlastitev, v konkretnem primeru pa je imelo sporno zemljišče, kot izhaja iz potrdila o namenski rabi Občine Jesenice, status kmetijskega zemljišča. Sodišče je na to potrdilo vezano, zato ne more upoštevati trditev razlaščenca, da spornega zemljišča že več kot 50 let ni mogoče uporabljati za kmetijski namen, ker je namenjeno ravni rabi. Poleg tega je še vedno opredeljeno kot kmetijsko zemljišče.

3Sodišče druge stopnje je pritožbo nasprotnega udeleženca zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo. Zavrnilo je pritožbeni očitek zmotne ugotovitve dejanskega stanja, češ da je bilo zemljišče že pred izdajo Odloka o občinskem lokacijskem načrtu daljinske kolesarske povezave v Občini Jesenice namenjene javni prometni infrastrukturi; kot pravilno je potrdilo ugotovitev, da je imelo status kmetijskega zemljišča, saj ta izhaja iz potrdila o namenski rabi in tudi iz pritožbenih trditev, da naj bi bila že pred uveljavitvijo odloka na sporni nepremičnini javna pot in da je zanj veljala namembnost varovalnega pasu za izgradnjo kolesarske poti, ne potrjuje njegove stavbne namembnosti: izgradnja javne poti na kmetijskih zemljiščih ne more spremeniti kmetijske namembnosti zemljišča. Odškodninsko odgovornost države zaradi domnevno neustavnega postopka razlastitve lahko nasprotni udeleženec uveljavlja v pravdi in ne v nepravdnem postopku.

4Nasprotni udeleženec je zoper sklep pritožbenega sodišča vložil predlog za dopustitev revizije glede pravnih vprašanj, navedenih v izreku tega sklepa. Ker so predpostavke za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku podane, je Vrhovno sodišče predlogu ugodilo.