VSL sklep I Cp 2079/2014

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se spremeni tako, da se ugodi ugovoru zoper plačilna naloga z dne 30. 1. 2014 in se le-ta razveljavita.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor tožnika zoper dva plačilna naloga za plačilo sodne takse za postopek na prvi stopnji, dvakrat po 1116 EUR.

2Zoper tak sklep se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožnik, predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi pritožbi ter izpodbijani sklep spremeni tako, da razveljavi oba plačilna naloga. Navaja, da je ob vložitvi tožbe plačal takso za postopek na prvi stopnji 1116 EUR, in sicer glede na vrednost spornega predmeta po primarnem zahtevku 65.000 EUR, ne pa tudi za oba podredna zahtevka, saj ne gre za komplementarne zahtevke. Meni, da tega še ni dolžan plačati, zadeva je celo že končana s sodno poravnavo.

3Pritožba je utemeljena.

4Sodišče prve stopnje ima sicer prav, da se za postopek na posamezni stopnji vključno z odločbo, ki jo v tem postopku izda sodišče, plača enkratna taksa, razen če zakon ne določa drugače (1. odst. 18. čl. Zakona o sodnih taksah; ZST-1). Taksa se plačuje od vrednosti zahtevka, za katerega se uporabljajo določbe, ki urejajo pravdni postopek (2. odst. 19. čl. ZST-1). Ker primarni in oba podrejena tožbena zahtevka v tej zadevi ne temeljita na isti pravni podlagi, je treba sodno takso odmeriti posebej od primarnega in posebej od (vsakega) podrednega zahtevka (prim. 2. odst. 41. čl. Zakona o pravdnem postopku; ZPP).

5Vendar je sodišče prve stopnje spregledalo določbo 3. odst. 18. čl. ZST-1, ki določa takole: „Če se z eno tožbo uveljavljajo primarni in eden ali več podrejenih tožbenih zahtevkov, se za primarni zahtevek plača taksa v celoti, za vsak naslednji zahtevek pa le tretjina takse, predpisane za ta zahtevek.“ Taksa, ki bi jo tožnik sicer moral plačati tudi za oba podredna zahtevka ob vložitvi tožbe, je bila za slednja dva odmerjena napačno.

6Medtem pa je postopek na prvi stopnji že pravnomočno končan (s sodno poravnavo 3. 4. 2014) in je že jasno, da sodišče prve stopnje o nobenem podrednem zahtevku ne bo odločalo. Zato je treba v tej specifični situaciji upoštevati določbo 36. čl. ZST-1, ki določa, da ima pravico do vrnitve takse [tisti], kdor je plačal takso za podrejeni tožbeni zahtevek, o katerem sodišče ni odločalo. Nobenega pomena zato ne bi imelo terjanje takse v trenutku, ko že obstajajo pogoji zahtevati njeno vračilo.

7Pritožbeno sodišče je na podlagi navedenega ugodilo pritožbi in izpodbijani sklep spremenilo tako, da se plačilna naloga, ki se nanašata na sodno takso za oba podredna zahtevka, razveljavita (3. tč. 365. čl. ZPP).

8O pritožbi je odločila višja sodnica posameznica na podlagi 366. a čl. ZPP.