VSL sodba I Cpg 1682/2013

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje

1Sodišče prve stopnje je obdržalo v veljavi 1. in 3. točko izreka sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 62737/2011 z dne 18. 5. 2011; toženki pa je naložilo povračilo tožnikovih pravdnih stroškov v višini 3.143,24 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po izteku paricijskega roka dalje.

2Toženka izpodbija sodbo v celoti in uveljavlja pritožbene razloge bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, zmotne uporabe materialnega prava in zmotne ugotovitve dejanskega stanja iz prvega odstavka 338. člena ZPP (1). Predlaga, da pritožbeno sodišče njeni pritožbi ugodi in tožbo zavrže, podredno zavrne oz., da zadevo vrne v ponovno obravnavanje sodišču prve stopnje. Prvostopenjskemu sodišču očita bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ker niso bili izvedeni dokazi, ki jih je predlagala. Poudarja, da se iz finančnih razlogov ni udeležila obravnave in ni plačala predujma za izvedenca grafološke stroke. Opozarja, da v zadevi ni odločalo krajevno pristojno sodišče in se sklicuje na podani ugovor krajevne nepristojnosti. Prvostopenjskemu sodišču očita zmotno uporabo materialnega prava, ker je izhajalo iz fikcije, da menično poroštvo traja tudi po prenehanju izdajatelja menice. To velja le za poroštvo po Obligacijskem zakoniku, ne pa za menično poroštvo, ki je kot posebna oblika urejeno z Zakonom o menici. Izdajatelj menice P. d. o. o. je prenehal obstajati, zato je prenehala tudi njena obveznost. Poudarja, da s tožnikom ni bila v nobenem pravnem razmerju, z njim ni sklepala pogodb, od njega pa tudi ni prejela nobenega kredita. Ni podpisala nobene listine in niti pogodbe, ki se navaja v tožbi, pa tudi ne nobenih avalov in menic. Gre za delo tretje osebe. Opozarja na določbe Zakona o potrošniških kreditih (ZPotK-1), ki odkazuje na ničnost vsake bianco menice fizične osebe. Tožnik ni dokazal svoje obveznosti obvestitve meničnega poroka in unovčenja menice nasproti meničnemu poroku, vse to pa narekuje zavrženje tožbe. Dokazni sklep ne obsega vseh predlaganih dokazov s strani obeh pravdnih strank, pri čemer sodišče prve stopnje ni obrazložilo, zakaj ni izvedlo vseh predlaganih dokazov.

3Pritožba je bila vročena tožniku, ki pa nanjo ni podal odgovora.

4Pritožba ni utemeljena.

5Iz dejanskih ugotovitev izpodbijane sodbe izhaja, da je toženka podpisala menico (priloga A2) in menično izjavo z dne 28. 7. 2010 (priloga A3), s katero se je zavezala kot porok in plačnik za obveznosti družbe P. d. o. o. po pogodbi o ES servisnem sistemu št. CS-490 z dne 28. 7. 2010 (priloga A6). Družba P. d. o. o. je za zavarovanje plačila obveznosti po prej citirani pogodbi, sklenjeni s tožnikom, izročila tožniku bianco podpisano menico, ki jo je kot trasant podpisala toženka v funkciji zastopnice družbe P. d o. o.; podpisala pa jo je tudi kot avalist.

6Določila 31. člena Zakona o menici (2) so ključna za obseg in vrsto avalistove odgovornosti. Temeljno pravilo meničnega poroštva je, da porok odgovarja za obveznosti dolžnika enako in v enaki višini kot tisti, za katerega je porok (honorat), vendar odgovarja tudi, če je honoratova obveznost nična. Avalist je odgovoren za obveznost meničnega zavezanca, za katerega jamči, če veljavno podpiše menico.

7Ne drži pritožbeni očitek, da je z dnem izbrisa družbe P. d. o. o. iz sodnega registra prenehala tudi obveznost eventualnih avalistov - meničnih porokov. Avalist je odgovoren meničnemu upravičencu samostojno, neposredno in solidarno z drugimi podpisniki menice. Teorija navaja, da je odvisnost in povezanost poroštva pri menici s temeljnim dolgom akceptanta oziroma trasanta in drugih meničnih zavezancev samo zunanja in odseva le v dejstvu, da mora obstajati poleg poroštva določen dolg. Sicer pa menično poroštvo ustvarja abstraktno menično obveznost in je kot táko od glavne menične obveznosti neodvisno. Pravne posledice meničnega poroštva se obravnavajo samo na podlagi meničnega prava.

8Menica je abstrakten vrednostni papir. Papir je abstrakten, če pravica iz papirja obstaja ne glede na veljavnost temeljnega razmerja, ki je podlaga za njegovo izdajo. Pravne posledice abstraktnosti so v tem, da pravica iz papirja ni odvisna od obstoja temeljnega razmerja, pravica ostane v veljavi tudi, če je temeljno razmerje neveljavno ali kako drugače preneha obstajati.

9V konkretnem primeru gre za samostojno odgovornost avalista, ne pa za enako odgovornost, kot je odgovornost honorata (ki je v konkretnem primeru trasant). Bistveno za menično poroštvo je, da ni akcesorno, tako glede na glavni menični dolg, kot tudi glede na honoratovo zavezo (3).

10Avalist (toženka) bi imela uspešen ugovor zoper tožnika le, če bi dokazala, da je tožnik bianco menico izpolnil v nasprotju z meničnim pooblastilom. Toženka svojih zatrjevanj, da podpis na menici ni njen, ni izkazala. Prvostopenjsko sodišče pravilno opozarja, da ni predložila ustreznih primerjalnih dokaznih listin s svojim lastnoročnim podpisom, ki bi omogočale izvedbo dokaznega postopka z izvedencem za preiskave rokopisov in podpisov, poleg tega pa je že z laičnim pregledom moč ugotoviti skladnost vseh lastnoročnih podpisov (točka 10 obrazložitve).

11Neutemeljena so pritožbena zatrjevanja, da toženka ni podpisala nobenih listin - ne pogodb in ne menic ter da gre za delo tretje osebe. Navedenega toženka z ničemer ni izkazala; iz predloženih listinskih dokazil v prilogah A2, A3 in A6 pa izhaja ravno nasprotno. Glede na določbe menične izjave (A3) tožnik tudi ni bil dolžan obvestiti meničnega poroka o unovčenju menice.

12Pritožbeni očitek, da dokazni sklep ne obsega vseh predlaganih dokazov, je nekonkretiziran. Prvostopenjsko sodišče je navedlo vse dokaze, ki jih je izvedlo; glede predlaganih izvedencev (grafološke in finančno računovodske stroke), ki ju je predlagala toženka, pa je argumentirano pojasnilo razloge za neizvedbo (točka 10, 11 in 15 obrazložitve izpodbijane sodbe). Prvostopenjsko sodišče tudi ni moglo izvesti dokaza z zaslišanjem toženke, saj se kljub pravilno izkazanemu vabilu naroka ni udeležila in svojega izostanka ni opravičila.

13Zakon o potrošnikih kreditih (4) v obravnavani zadevi ni uporabljiv, kot je pravilno opozorilo že tudi prvostopenjsko sodišče. Določilo takrat 15. člena ZPotK-1 (sedaj 21. člen ZPotK-1) se nanaša le na sklenitev in zavarovanje kreditne pogodbe, pri kateri kot jemalec kredita nastopa fizična oseba, ki deluje za namene izven svoje poklicne ali pridobitne dejavnosti. V obravnavani zadevi toženka ni nastopala kot potrošnica in ni sklepala kreditnih pogodb, ampak kot menični porok za družbo P. d. o. o., zato ZPotK-1 ne more predstavljati ustreznega materialnopravnega izhodišča za urejanje razmerij med pravdnima strankama.

14Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek v zvezi s krajevno nepristojnostjo sodišča v predmetnem postopku. Skladno z določbo 22. člena ZPP se lahko sodišče izreče za krajevno nepristojno na ugovor tožene stranke, ki ga lahko ta poda najkasneje v odgovoru na tožbo, do razpisa glavne obravnave. Toženka substanciranega ugovora krajevne pristojnosti ni podala. Pod zapisom „ugovor zoper sklep o izvršbi“ je sicer tudi zapis „ugovor krajevne pristojnosti“, vendar pa v obrazložitvi niso podane nikakršne navedbe v zvezi s krajevno (ne)pristojnostjo. Ker toženka substanciranega ugovora krajevne pristojnosti ni podala, se prvostopenjskemu sodišču o njem tudi ni bilo treba izjasnjevati. Upoštevaje določbo VIII pogodbe o servisnem sistemu št. CS-490, sklenjene med tožnikom in družbo P. d. o. o., je bila podana pristojnost Okrožnega sodišča v Ljubljani.

15Glede na zgoraj navedeno pritožba ni utemeljena, pritožbeno sodišče pa tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (350. člen ZPP), zato je pritožbo na podlagi določbe 353. člena ZPP zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo.

16Toženka s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP). Odločitev o pritožbenih stroških je vsebovana v odločitvi o zavrnitvi pritožbe.

---------------------------------------------------------------------------------------------------------------

(1) Ur. l. RS, št. 26/1999 - s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju: ZPP.

(2) Ur. list FLRJ, št. 104-728/1946; v nadaljevanju: ZM

(3) Prim. II Ips 144/2011.

(4) Ur. list RS. št. 59-3270/2010, v nadaljevanju: ZPotK-1