VSL sklep IV Cp 851/2014

I. Pritožbi se deloma ugodi in se izpodbijani sklep v I. točki spremeni tako, da se glasi: „I. Stiki med mld. S. M. in predlagateljem M. M., ki po sodbi Okrožnega sodišča v Kranju II P 704/2007 z dne 13. 10. 2008 potekajo enkrat tedensko, največ dve uri pod strokovnim nadzorom pristojnega Centra za socialno delo X., se spremenijo tako, da odslej potekajo v prostorih in pod nadzorom Centra za socialno delo Y., s tem, da se stiki lahko izvajajo tudi zunaj prostorov Centra za socialno delo Y. po predhodnem dogovoru in s soglasjem strokovnih delavcev CSD, ki bodo izvajali nadzor.

Drugačen predlog predlagatelja se zavrne.“

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom spremenilo stike med mld. otrokom in predlagateljem, kot so bili določeni s sodbo Okrožnega sodišča v Kranju II P 704/2007 z dne 13. 10. 2008, ko so stiki potekali enkrat tedensko, največ dve uri pod strokovnim nadzorom pristojnega CSD X. ter odločilo, da odslej stiki potekajo v prostorih in pod nadzorom CSD Y. (točka I). Predlogu predlagatelja za razširitev stikov, po katerem bi stiki potekali vsako sredo med 16.00 in 18.00 uro in vsak vikend od petka od 15.00 do nedelje do 20.00 ure, je prvo sodišče zavrnilo (točka II) ter še odločilo, da vsak udeleženec nosi svoje stroške postopka (točka III).

2Predlagatelj izpodbija sklep iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (1) in v nadaljevanju v pritožbi navaja, da je postopek spremembe stikov trajal nerazumno dolgo. Na podlagi krive ovadbe nasprotne udeleženke je zoper predlagatelja tekel kazenski postopek, zaradi očitkov spolnega nasilja nad mladoletnim otrokom, ki se je končal z zavrženjem kazenske ovadbe in ustavitvijo postopka. V preteklosti so se stiki predlagatelja z otrokom že odvijali na CSD in pod nadzorom, vendar takšni stiki otroku niso bili v korist. Po končanju stikov je bil otrok prisilno odtrgan od svojega očeta, predlagatelj je otroku želel prihraniti trpljenje, zato se stiki niso več izvajali. Izvedenki sta se lahko prepričali, da sin dobro sprejema predlagatelja, glede na trajanje predmetnega postopka pa sprejeta odločitev prvega sodišča ne more predstavljati pravega varstva, ne za predlagatelja, ne za otroka. Prvo sodišče ni določilo dinamike stikov pod nadzorom in kdaj se bodo stiki razširili in nadzor ukinil. Ob izvajanju stikov pod nadzorom se bodo ponovile otrokove reakcije iz preteklosti, ko bo otrok znova začel spraševati, zakaj morajo biti pri stikih prisotne druge osebe in zakaj z očetom ne moreta oditi v poletnem času izven prostorov CSD. Za takšno odločitev prvo sodišče ni imelo podlage v dokaznem postopku. Iz mnenja izvedenka M. M. izhaja, da bi stiki lahko potekali tudi na nogometnem igrišču in da bi bilo na začetku dobro, da gresta otrok in predlagatelj na igrišče in se „pofočkata“ nazaj grede na CSD. Tudi izvedenka V. R., ki je stike pogojevala z udeležbo predlagatelja v svetovalnici, ni zatrjevala, da se morajo stiki izvajati znotraj prostora in pod nadzorom CSD. Izvedenki v mnenjih nista predlagali, da morajo biti stiki nadzorovani in v prostorih CSD. Stiki so nadzorovani, če je izkazana nevarnost posameznega starša, v postopku pa se je ugotovilo, da predlagatelj nima duševne motnje in da ni nevaren. Prvo sodišče nepravilno opira odločitev na konflikten odnos med staršema in časovno oddaljenost zadnjih stikov predlagatelja z otrokom. Če obstaja težava v komunikaciji med staršema, je mogoče predajo otroka izvesti preko tretje osebe, časovna oddaljenost zadnjega stika predlagatelja z otrokom, pa ni nastala iz razlogov na strani predlagatelja, kar je mogoče sanirati s podaljšanjem stikov, ne pa z nadzorom.

3Pritožba je deloma utemeljena.

4Pritožba opredeljeno ne navede, katere kršitve postopka je storilo sodišče prve stopnje, pritožbeno sodišče pa po uradnem preizkusu ugotavlja, da prvo sodišče ni storilo absolutnih bistvenih kršitev pravdnega postopka, na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, upoštevaje določbo drugega odstavka 350. člena ZPP. Sodišče prve stopnje je pri svoji odločitvi pravilno uporabilo materialno pravo ter pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, pritožbeno sodišče je spremenilo odločitev prvega sodišča le iz razloga, da je iz izreka odločitve jasno izhaja, da stiki potekajo pod nadzorom v prostorih CSD, lahko pa tudi zunaj teh prostorov, ob predhodnem dogovoru in soglasju strokovnih delavcev CSD, ki bodo izvajali nadzor.

5Prvo sodišče je v izpodbijanem sklepu pravilno povzelo materialne predpise, na podlagi katerih je sprejelo odločitev. Pritožbeno sodišče izpostavlja določbo 106. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (2), ki določa, da lahko sodišče pravico do stikov odvzame ali omeji samo, če je potrebno zaradi varovanja otrokove koristi. Stiki niso v otrokovo korist, če pomenijo za otroka psihično obremenitev ali če se z njimi ogroža njegov telesni in duševni razvoj. Sodišče lahko odloči, da se stiki izvršujejo pod nadzorom tretje osebe ali da se ne izvajajo z osebnim srečanjem in druženjem ampak na drug način, če sicer ne bi bila zagotovljena otrokova korist.

6Prav zaradi varstva otrokove koristi so stiki predlagatelja z otrokom nujno potrebni, vendar se morajo izvajati pod nadzorom, saj bodo le na takšen način varovane koristi otroka. Pritožba zmotno zatrjuje, da sodišče prve stopnje v dokaznem gradivu ni imelo podlage za določitev stikov pod nadzorom. Prav nasprotno, številni dokazi, posebej pa mnenji izvedenk M. M. in V. R. prepričljivo potrjujejo potrebo, da se stiki izvajajo pod nadzorom. Po mnenju izvedenk bi razširjeni stiki brez nadzora predstavljali prevelik psihični pritisk na otroka. Predlagatelj ni imel stikov z otrokom skoraj šest let (3), ugotovljeno je bilo, da je otrok navezan na mater, da je vseskozi živel pri materi, zato je potreben čas, da se predlagatelj in otrok navadita drug na drugega in da vzpostavita pristen odnos. Izvedenki poudarjata, da je oče zelo nespreten pri vzpostavljanju kontakta z otrokom, ko mu želi pokazati svojo naklonjenost, zato izvedenki ugotavljata, da predlagatelj nujno potrebuje strokovno pomoč, ki pa jo neutemeljeno zavrača. Izvedenki pojasnjujeta, da predlagatelj očitno ne razume, da potrebuje osebo, ki mu bo pomagala pri vzpostavitvi pristnega stika z otrokom in v tem je smisel stikov pod nadzorom, ker je zaradi varstva koristi otroka treba določiti strukturo stikov in predlagatelju pomagati, da bo animiral otroka na način, ki bo otroku v korist. S pomočjo nadzorovanih stikov bo mogoče predlagatelju pojasniti, kakšna ravnanja so primerna in katera ne. Izvedenki sta opisali konkretna ravnanja predlagatelja, ki je ob stikih na neprimeren način želel pokazati otroku svojo naklonjenost, kar je še posebej problematično glede na starost otroka. Ob tem pa ne gre zanemariti okoliščine, da predlagatelj ni imel stika z otrokom daljše obdobje in ne razume povsem očetovske vloge, kar kaže tudi dejstvo, da ne plačuje preživnine za otroka.

7Izvedenki ocenjujeta, da stiki lahko potekajo tudi izven institucije, vendar hkrati iz izvedeniških mnenj izhaja, da takšni stiki lahko potekajo le po predhodnem dogovoru s strokovnimi delavci CSD. Izvedenka V. R. glede trajanja nadzorovanih stikov poudarja, da bi morali biti stiki sprva kratki do ene ure vsakih 14 dni, takšni stiki bi morali potekati daljše obdobje, vsaj pol leta, ob predpostavki, da bi se predlagatelj striktno držal dogovorov glede stikov in da otroka ne bi „begal“ izven teh okvirov. Časovno trajanje stikov pod nadzorom pa je odvisno od predlagatelja, saj izvedenki poudarjata, da je odločilni predpogoj za uvedbo stikov, vključitev predlagatelja v svetovanje, ker predlagatelj nujno potrebuje strokovno pomoč. Izvedenki tudi ugotavljata, da stiki lahko po predhodnem dogovoru očeta s strokovnimi sodelavkami CSD potekajo izven institucije, vendar le ob načrtovanju stikov očeta s strokovnjakom, ob že opisanih predpostavkah, ki pa so na strani predlagatelja. Dinamika spreminjanja stikov bo določal predlagatelj sam svojim ravnanji in dejanji. Posebej ker predlagatelj zanika vsakršno potrebo po strokovni pomoči, ni mogoče predvideti dinamiko spreminjanja stikov v smeri, da bi stiki potekali brez nadzora. Stiki, ki potekajo pod nadzorom so po mnenju izvedenk za varovanje otrokove koristi potrebni in za otroka tudi prijetni. Iz izvedeniških mnenj pa izhaja tudi jasno sporočilo nasprotni udeleženki, da mora spremeniti odnos glede stikov otroka s predlagateljem, saj bo le na ta način v najboljši meri vplivala na pravilen psihosocialen razvoj otroka.

8Zaradi jasnosti odločitve je pritožbeno sodišče sklep sodišča prve stopnje deloma le dopolnilo, s tem, da se stiki lahko izvajajo tudi izven prostorov CSD, če zato obstaja soglasje strokovnih delavcev CSD, ki bodo opravljali nadzor in pripravljali program stikov in na ta način pomagali predlagatelju, da vzpostavi z otrokom očetovski odnos, ki bo otroku v korist.

9Pritožbeni razlogi so bili deloma utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbi deloma ugodilo in sklep prvega sodišča spremenilo, kot to izhaja iz izreka sklepa pritožbenega sodišča, v preostalem delu pa pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

---------------------------------------------------------------------------------------------------------------

(1) V nadaljevanju ZPP.

(2) V nadaljevanju ZZZDR.

(3) Glede trajanja in ustreznosti postopka zaščite otroka zaradi zatrjevane spolne zlorabe, je izvedenka V. R. v izvedeniškem mnenju z dne 7. 5. 2013 (stran 8) pojasnila, da je bil postopek za zaščito otroka glede na okoliščine primera strokovno utemeljen.