VSL sklep I Cp 2934/2013

I. Pritožbi se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo zahtevek, da je izvršba, dovoljena s sklepom Okrajnega sodišča na Vrhniki z dne 2. 12. 1997 z opr. št. In 105/1997 glede ene polovice nepremičnine, vpisane v vl. št. 2082 s parc. št. 580/3 k.o. X., nedopustna. Tožeči stranki je naložilo povrnitev pravdnih stroškov tožene stranke v znesku 3.604,03 EUR z zamudnimi obrestmi.

2Zoper sodbo se iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov pritožuje tožeča stranka. Navaja, da je sodišče zmotno ugotovilo, da je tožeča stranka z vložitvijo ugovora tretjega oz. s tožbo zlorabila svojo procesno pravico. Stranki se lahko očita zloraba le, če se zaveda protipravnosti svojega ravnanja, pa kljub temu tako ravna. Sodišče bi moralo ugotoviti, kakšen je bil subjektiven odnos stranke do svojega ravnanja in to obrazložiti. Tega ni storilo, pač pa je brez vsebinske obrazložitve zavrnilo vse dokazne predloge za zaslišanje tožnice in prič. Sodišče je spregledalo, da ima standard škodovalnega namena drugemu v procesnem pravu poseben pomen, kvalificiran z nujno posledico lastnosti pravdnega postopka kot sistema, kjer si nasproti stojita dve stranki z izjemno trajno nasprotujočimi si interesi. Tožeča stranka je z uveljavitvijo svoje procesne pravice na legitimen način varovala svoj materialnopravni interes, v katerega je druga stranka posegla. Verjetnost, da je imela tožnica že od vsega začetka določni namen, da z namernim zavlačevanjem vložitve ugovora tretjega do poteka zastaralnega roka uspe, je minimalna. Vprašanje zastaranja je eno zahtevnejših vprašanj materialnega prava, ki ga tožnica ni vešča. Predvideva tudi tožničino poznavanje vseh dejstev v zvezi z dejanskimi naveznimi okoliščinami glede začetka teka in potekanja zastaralnega roka pri upnikih. S čakanjem bi tožnica tudi tvegala, da se nepremičnina na dražbi proda. Poleg tega pa je imela tudi druga stranka vso možnost, da v desetletnem obdobju zavaruje svoj interes. Nedopustna zloraba pravice je le tisti način uporabe procesne pravice, ki povzroči drugemu škodo, ne da bi imel upravičenec od tega kakšno korist, tožeča stranka pa tožene ni onemogočila v njeni pravici procesno postopati proti tožnici, ampak se je tožena stranka sama onemogočila, ko v desetletnem obdobju ni procesno reagirala zoper tožnico. Sodišče je spregledalo, da 11. člen ZPP ne predvideva sankcije odrekanja pravnega varstva glede glavne stvari zaradi zlorabe procesne pravice. Sodišče je preseglo zakonsko pooblastilo in izdala pravno napačno sodbo.

3Pritožba je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

4Pritožba je utemeljena.

5Prvostopenjsko sodišče je že enkrat zavrnilo tožbeni zahtevek na ugotovitev nedopustnosti izvršbe na polovici nepremičnine. Presodilo je, da spada nepremičnina (ki je predmet izvršbe zoper tožničinega moža kot zemljiškoknjižnega lastnika) v skupno premoženje zakoncev, dolg pa je izviral iz obveznosti družbe z neomejeno odgovornostjo, katere edina družbenika in ustanovitelja sta bila tožnica in njen zakonec in je bila ustanovljena v času trajanja zakonske zveze. Sodišče je pri izterjavi skupnega dolga zaradi načela zaupanja v zemljiško knjigo dalo prednost upnici, ki bi lahko zahtevala poplačilo od vsakega od solidarno zavezanih dolžnikov. Pritožbeno sodišče je odločitev prvostopenjskega sodišča potrdilo. Revizijsko sodišče je sodbi sodišč prve in druge stopnje razveljavilo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in zato, ker je toženka pred sodiščem prve stopnje tožnici očitala zlorabo procesnih pravic in obširno nasprotovala dejstvom, ki se nanašajo na obstoj skupnega premoženja ter še izpostavila, da ugotovljenih dejstev zaradi zavrnilne sodbe ni mogla pritožbeno izpodbijati.

6V novem postopku je prvostopenjsko sodišče v sodbi presojalo (zgolj) ugovor tožene stranke glede zlorabe pravic s strani tožeče stranke. Ugotovilo je, da je tožnica z vložitvijo tožbe na nedopustnost izvršbe deset let po pravnomočnosti sklepa o izvršbi prekoračila in zlorabila procesno pravico. Ker je naloga sodišča, da zlorabo pravic preprečuje in onemogoča, je tožbeni zahtevek zavrnilo. Oprlo se je na določilo 11. člena Zakona o pravdnem postopku (1).

7Zloraba procesnih pravic je najhujša oblika nevestnega uveljavljanja procesnih pravic. Sankcije za zlorabo procesnih pravic so različne. Najprej pridejo v poštev preventivni ukrepi, kadar ti niso učinkoviti, pa zakon predvideva tudi možnost represivnih ukrepov. Posredno sankcijo za zlorabo pravic vsebujejo določbe o stroških postopka, kot tudi 11. člen ZPP, ki predvideva kazen, ki jo lahko ob zlorabi pravic izreče sodišče. Ker je zloraba procesnih pravic tudi civilni delikt, je njegova posledica (lahko) odškodninska odgovornost za škodo, ki jo je zaradi zlorabe utrpela druga stranka.

8Čeprav je sodišče prve stopnje ugotovilo zlorabo procesnih pravic, pa to ne predstavlja podlage za vsebinsko odločitev o tožbenem zahtevku. Zloraba procesnih pravic ne more vplivati na vprašanji lastninske pravice in dopustnosti izvršbe, ki se ugotavljata v tem pravdnem postopku. Sodišče prve stopnje bi lahko zlorabo procesnih pravic uporabilo kvečjemu kot podlago za odločanje o odškodninski tožbi, o čemer pa v konkretnem primeru pravdni postopek ne teče.

9Sodišče prve stopnje je v sodbi z dne 12. 11. 2008 (ki jo je Vrhovno sodišče razveljavilo) navedlo obširne razloge o tem, zakaj šteje, da je sporna nepremičnina skupno premoženje zakoncev. Izpodbijana sodba razlogov, ki se nanašajo na obstoj skupnega premoženja, nima. Gre za dejstvo, ki mu je tožena stranka nasprotovala, vendar ga ni mogla zaradi zavrnilne sodbe pritožbeno izpodbijati. Iz tega razloga kot tudi iz razloga očitane zlorabe procesnih pravic, revizijsko sodišče sodbe sodišča prve in druge stopnje ni spremenilo v smeri ugoditve tožbenemu zahtevku, ampak je sodbi razveljavilo in zadevo vrnilo prvostopenjskemu sodišču, ki je v novem postopku na podlagi ugotovljene zlorabe procesnih pravic s strani tožeče stranke zahtevek zavrnilo.

10Ker v izpodbijani sodbi ni ugotovljenih odločilnih dejstev za pravilno odločitev o zahtevku, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo (saj tudi to sodišče ni moglo prvostopenjske sodbe spremeniti) ter zadevo vrnilo prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje (355. člen ZPP).

--------------------------------------------------------------------------------------------------------------

(1) Ur. l. RS, št. 26/1999 – 45/2008, ZPP.