VSRS sklep I R 78/2014

Predlog se zavrne.

1Pred Okrožnim sodiščem v Slovenj Gradcu teče postopek zaradi povračila odškodnine, ki jo je tožnica izplačala tretji osebi (7. člen Zakona o obveznih zavarovanjih v prometu – ZOZP).

2Toženec je v odgovoru na tožbo predlagal, da bi se v izogib dodatnim stroškom obeh pravdnih strank pristojnost za reševanje spora delegirala na stvarno pristojno sodišče v Koper. Opozarja, da ima tožnica sedež v Kopru in da ima tudi sam sedaj stalno prebivališče v Kopru.

3Tožnica na predlog za delegacijo pristojnosti ni odgovorila.

4Predlog ni utemeljen.

5Po 67. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP) lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Delegacija torej predstavlja izjemen poseg v zakonska pravila o krajevni pristojnosti, zato terja ozko razlago pogojev za njeno utemeljenost.

6Zgolj dejstvo, da se toženčevo stalno prebivališče po spremembi ne nahaja več na območju stvarno in krajevno pristojnega sodišča, brez obstoja drugih posebnih okoliščin ne more biti razlog za prenos pristojnosti.(1) Gre za pogost položaj, zato bi nasprotno stališče porušilo sistem organiziranosti pravosodja po zakonsko uveljavljenem sistemu krajevne pristojnosti. Vrhovno sodišče dodaja, da tudi iz vlog, ki sta si jih do te faze postopka izmenjali pravdni stranki, in v njih podanih dokaznih predlogov zaenkrat ne izhaja, da bi bila delegacija smotrna. Nasprotno; predlagano je zaslišanje priče, ki ima prebivališče na območju Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu, med listinskimi dokazi pa so med drugim predlagani vpogledi v pravdni spis stvarno in krajevno pristojnega sodišča ter kazenski in pravdni spis, ki se nahajata pri Okrajnem sodišču v Slovenj Gradcu (katerega sedež je na istem naslovu kot sedež Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu), oziroma v njih vsebovane listine. Pripomniti velja, da imajo pravdne stranke možnost za zastopanje pooblastiti odvetnika, ki ima svojo pisarno v kraju, kjer je sedež pristojnega sodišča, ter tako vplivati na višino stroškov postopka, tožnica pa ima zaradi lažjega poslovanja organizirano mrežo poslovnih enot.

7Glede na navedeno ni očitno, da bi se postopek pred Okrožnim sodiščem v Kopru lažje opravil, zato je Vrhovno sodišče predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča zavrnilo.

---.---

Op. št. (1): Primerjaj sklep Vrhovnega sodišča RS III R 50/2010 z dne 21. 12. 2010.