UPRS sklep U 2796/2005

Tožba se zavrže.

:

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila pritožbo družbe A.A.A. d.d., … ulica št. …, B., zoper odločbo Carinskega urada B., št. … z dne 29. 1. 2003, s katero je prvostopni organ carinskemu deklarantu družbi C.C.C. d.o.o, … ulica št. … , D., ter prejemniku blaga družbi A.A.A. d.d. naložil naknadno plačilo solidarnega carinskega dolga za blago, uvoženo po ECL (4) št. … z dne 14. 11. 2002 v skupni višini 375.737,00 SIT. Zoper prvostopno odločbo je pritožnica, družba A.A.A. d.d. vložila pritožbo po pooblaščeni družbi E.E.E. d.o.o. iz F., ki v tem upravnem sporu nastopa kot tožeča stranka. Tožena stranka je ugotovila, da je prvostopni organ ravnal pravilno in zakonito, ko je pritožnici kot prejemniku blaga in solidarnemu dolžniku naknadno obračunal carinski dolg, zato je pritožbo zavrnila kot neutemeljeno iz razlogov, razvidnih iz izpodbijane odločbe.

Tožeča stranka E.E.E. d.o.o. iz F. tožbo vlaga zaradi nepravilne uporabe materialnega prava in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. Ne strinja se z odločitvijo tožene stranke, ki je kot neutemeljeno zavrnila pritožbo A.A.A. d.d. iz B. zoper prvostopno odločbo. V tožbi utemeljuje, zakaj se ne strinja z razlogi izpodbijane odločbe in predlaga, da sodišče odpravi izpodbijano odločbo, zadevo vrne toženi stranki v ponoven postopek ter ji naloži plačilo stroškov postopka.

V odgovoru na tožbo tožena stranka navaja, da je bila v obravnavanem primeru pritožnica družba A.A.A. d.d. iz B., ki jo je tožeča stranka v pritožbenem postopku zastopala kot pooblaščena strokovna organizacija v skladu s 3. odstavkom 54. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99, 70/ 00 ter 52/00, v nadaljevanju ZUP). Vztraja pri razlogih izpodbijane odločbe in predlaga, da sodišče tožbo zavrne.

Državno pravobranilstvo Republike Slovenije kot zastopnik javnega interesa je prijavilo udeležbo v tem upravnem sporu z vlogo št. … z dne 9. 1. 2006.

Sodišče je tožbo zavrglo iz naslednjih razlogov:

Tretji odstavek 54. člena ZUP določa, da se lahko za zastopanje pooblasti tudi strokovna organizacija, ki je registrirana za opravljanje določene dejavnosti, ki je v neposredni zvezi s pravicami in obveznostmi, ki jih uveljavlja stranka. Iz podatkov v upravnih spisih izhaja, pa tudi sicer med strankami ni sporno, da je tožeča stranka na navedeni zakonski podlagi kot pooblaščena strokovna organizacija v pritožbenem postopku zastopala družbo A.A.A. d.d. iz B., ki je bila po obravnavani carinski deklaraciji št. … z dne 14. 11. 2002 prejemnik blaga. Tožeča stranka je torej v imenu prejemnika blaga vložila pritožbo zoper prvostopno odločbo, s katero je carinskemu deklarantu družbi C.C.C. d.o.o. iz D. ter prejemniku blaga družbi A.A.A. d.d. iz B. prvostopni carinski organ naložil naknadno plačilo solidarnega carinskega dolga za blago, uvoženo po citirani carinski deklaraciji.

Že iz same carinske deklaracije torej izhaja, da tožeča stranka ni carinski deklarant, carinski zavezanec niti carinski dolžnik v smislu določil 5., 11. in 15. točke 1. odstavka 3. člena Carinskega zakona (Uradni list RS, št. 1/95, 28/95, 32/99 in 59/2002 v nadaljevanju CZ), temveč je bila kot pooblaščenka v pritožbenem postopku upravičena zastopati prejemnico blaga. To pa pomeni, da tožeča stranka kot pooblaščenka ne more biti nosilec pravic ali obveznosti, ki gredo po CZ tistim osebam, ki so lahko stranke v carinskem postopku. Vpis podatkov v ustrezno polje ECL in njena vložitev je bistvenega pomena za določitev strank in carinskega dolžnika v carinskem postopku. Carinska deklaracija je zahtevek stranke za začetek carinskega postopka, na zahtevek stranke pa je carinski organ v celoti vezan. Z izpodbijano odločbo je bila zavrnjena pritožba prejemnika blaga - družbe A.A.A. d.d. iz B., ki jo je v pritožbenem postopku zastopala tožeča stranka. Tožena stranka tako ni odločala o pritožbi tožeče stranke, temveč o pritožbi prejemnika blaga, ki je bil kot solidarni dolžnik poleg carinskega deklaranta aktivno legitimiran za vložitev pritožbe in v posledici tudi za vložitev tožbe. Tožeča stranka kot pooblaščenka iz 3. odstavka 54. člena ZUP ne more nastopati kot stranka, o pravicah, obveznostih in pravnih koristi katere bi se odločalo v tem upravnem sporu in zato tudi ne more biti tožeča stranka v smislu 1. odstavka 18. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97, 65/97 – popravek, 70/00 in 92/05 ter 45/06 - odločbi US, v nadaljevanju ZUS). Glede na navedeno tožeča stranka ne more vložiti tožbe zoper izpodbijano odločbo, temveč bi to lahko v obravnavani zadevi storil le prejemnik blaga, o pravicah oziroma obveznostih katerega se je odločalo v tem carinskem postopku, saj po presoji sodišča za vložitev tožbe nima pravnega interesa.

Ker torej izpodbijana odločba očitno ne posega v pravico ali v neposredno, na zakon oprto korist tožeče stranke, je bilo treba tožbo zavreči na podlagi 4. točke 1. odstavka 34. člena ZUS.

Sodišče je tožbo zavrglo skupaj z zahtevkom tožeče stranke za povrnitev stroškov postopka, tožena stranka in Državno pravobranilstvo Republike Slovenije pa nista priglasila stroškov postopka (1. odstavek 165. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 36/04 - prečiščeno besedilo, 70/04 in 69/05, 90/05, 43/06-odločbe US, ki se na podlagi 1. odstavka 16. člena ZUS primerno uporablja za vprašanja, ki niso urejena s tem zakonom).

Določbe ZUS-1 je sodišče uporabilo na podlagi prehodne določbe 2. odstavka 105. člena ZUS-1 Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06, v nadaljevanju ZUS-1).

Pravni pouk temelji na določilu 2. odstavka 82. člena ZUS-1 v povezavi s 1. odstavkom 107. člena istega zakona.