VDSS VDS sklep Psp 706/2005

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Tožnica trpi sama svoje stroške pritožbe.

Sodišče prve stopnje je zavrglo tožbo zoper sklep o zavrženju

pritožbe, vložene zoper prvostopenjsko upravno odločbo o

zavrnitvi pravic iz invalidskega zavarovanja, ker je zaključilo,

da za vsebinsko sojenje v zadevi ni izpolnjena procesna

predpostavka.

Zoper sklep je tožnica vložila pravočasno pritožbo, s predlogom

na razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo

sojenje. Meni, da je izdan na podlagi zmotno ugotovljenega

dejanskega stanja. Od tožene stranke je prejela več odločb z isto

številko in je prepričana, da je na vročilnici označen napačen

datum ali je prišlo do pomote sodišča. Sicer pa bi ji sodišče

moralo vročiti kopijo vročilnice, ker drugače ne more preveriti

dejstva, na katero se sklicujeta tožena stranka in sodišče.

Priglaša stroške pritožbe.

Pritožba ni utemeljena.

Sodno varstvo pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja

je že po materialnem pravu, torej 2. odstavku 252. člena Zakona o

pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 106/99, s

poznejšimi spremembami; v nadaljevanju ZPIZ-1) mogoče

uveljavljati le zoper odločbe pristojnega nosilca zavarovanja,

izdane na drugi stopnji. Pomeni, da je tožbo dopustno vložiti le,

če je predhodno izčrpano pravno varstvo v predsodnem upravnem

postopku. Izčrpanost varstva pravic v predsodnem upravnem

postopku namreč pomeni procesno predpostavko za sodni socialni

spor, saj v nasprotnem primeru meritorno sojenje o zadevi ni

dopustno. Tako tudi 2. odstavek 63. člena Zakona o delovnih in

socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004; v

nadaljevanju ZDSS-1) izrecno določa, da socialni spor ni

dopusten, če stranka, ki je imela možnost vložiti pritožbo zoper

upravni akt, pritožbe ni vložila, ali jo je vložila prepozno.

Prav slednje procesno stanje pa je po bistveno pravilni in

prepričljivi dejanski ugotovitvi, podano tudi v predmetni zadevi,

zato je z izpodbijanim sklepom tožba zakonito zavržena.

Pritožničine navedbe, da je na povratnici napačno označen datum

vročitve prvostopenjskega upravnega akta so protispisne,

zatrjevanje zmotne dokazne ocene te listine, pa neutemeljeno.

Sodišče tožnici tudi ni bilo dolžno vročiti fotokopije povratnice

iz upravnega spisa, saj kaj takega do konca glavne obravnave

sploh ni zahtevala, niti ob morebitnem dvomu ni vpogledala v

listine upravnega spisa. Očitek onemogočenega pravdanja, je tako

brez vsakršne dejanske podlage in popolnoma neutemeljen. Iz

povratnice pošiljatelja, Območne enote M., namreč določno izhaja,

da je bila tožnici 2.10.2001 osebno vročena prvostopenjska

odločba št. 5026802 z dne 25.9.2001, skupaj z izvedenskim

mnenjem. Zato je 11.12.2001 priporočeno na pošto oddana pritožba

zanesljivo vložena po preteku 15-dnevnega pritožbenega roka.

Prvostopenjska zavrnilna odločba o pravicah iz invalidskega

zavarovanja je tako postala dokončna in tudi pravnomočna, zaradi

česar je s sklepom I 5026802 z dne 2.4.2002 na podlagi 1.

odstavka 246. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l.

RS, št. 80/99 - 730/2004; v nadaljevanju ZUP) pritožba kot

prepozna zakonito zavržena in posledično, ob pravilni uporabi 2.

odstavka 63. člena ZDSS-1, tudi tožba, saj vsebinsko sojenje o

zadevi, ni dopustno.

Zaradi obrazloženega je bilo potrebno pritožbo kot neutemeljeno

zavrniti in na podlagi 365. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur.

l. RS, št. 36/2004; v nadaljevanju ZPP-UPB2) potrditi sklep

sodišča prve stopnje. Glede na izid pritožbenega postopka je ob

uporabi 1. odstavka 68. člena ZDSS-1 bilo potrebno hkrati

odločiti, da trpi tožnica sama svoje stroške pritožbe.